Novo mesto bi bilo lahko mesto ljubezni
Ob evropskem letu kulturne dediščine je Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je nedavno v Knjižnici Mirana Jarca pripravil Akademijo, na kateri so tudi o manj znanih dejstvih iz zgodovine Novega mesta ter o potencialu kulturne dediščine za prihodnji razvoj mesta razpravljali uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij.
"Ko gledam Novo mesto, vidim Revoz in Krko, ki prodira celo na Kitajsko, in ugotavljam, da gre za pomembno evropsko mesto, ki tudi na kulturnem področju ni slabo. A izjemnega kulturnega potenciala še ni čutiti. Vprašanje je, ali bo Novo mesto pomembno kulturno mesto ali pa bo znano kot mesto, kjer so zažgali škofa. Arheološka dediščina Novega mesta je evropsko pomembna. Novo mesto bi bilo lahko mesto arheologije in tudi mesto glasbe. Kozinova opereta Majda je štiklc, da dol padeš, pa Foerster je tu umrl in bi lahko dali vsaj spominsko ploščo na hišo, kjer je umrl, Satner je svetovno znan, nihče pa ne ve za Hochreiterja, ki je Satnerja učil kontrapunkt. Živel je v Novem mestu kjer je končal gimnazijo," je našteval zgodovinar Stane Granda, ki je naštel tudi vse nekdanje novomeške cerkve in gradove.
Zgodovinar Aleš Gabrič se je osredotočil na zgodovino novomeške gimnazije in vprašanje, v čem smo bili z njo prvi. »Novo mesto ima to prednost, da se lahko ponaša z neprekinjenim delovanjem svoje gimnazije. Koprska je sicer starejša, a je bila do sredine 20. stoletja italijanska. Zanimivo je, da so vse gimnazije tedaj delale po jezuitskem programu in v latinščini, tako da se je lahko dijak vsako leto šolal drugje, celo na drugem koncu Evrope. Se pa novomeška gimnazija lahko ponaša s prvo znano diplomantko v Sloveniji, ki je šolo sicer obiskovala kot privatistka, saj so ženske lahko obiskovale gimnazijo šele med obema vojnama. Pa še z nečim pomembnim se lahko ponaša naša gimnazija - z zelo dobrim arhivom in zelo kakovostnimi zborniki,« je še dodal Gabrič.
Tudi Jože Gričar se je prav tako osredotočil na gimnazijo. »Ko smo lani ustanovno listino prevedli v angleščino in dali na splet, so začele tudi druge gimnazije brskati po arhivih. Nekateri mislijo, da je bila novomeška gimnazija ustanovljena z dekretom Marije Terezije. Veliko prošenj je bilo in novomeški veljaki so se morali zavezati, da bodo plačali učitelje in šoli zagotovili prostore. Ko govorimo o spominskih obeležjih, bi rad spomnil, da smo letos sedmega aprila postavili prvo spominsko obeležje na spletu, s katerim se zahvaljujemo tistim Novomeščanom, ki so leta 1745 imeli vizijo in pogum, da so cesarici Mariji Tereziji predlagali, da bi v Novem mestu imeli gimnazijo. Bi bilo pa prav, da bi postavili tudi pravo spominsko obeležje,« je predlagal Jože Gričar.
V nadaljevanju akademije so s svojimi referati nastopili še etnologinja Ivica Križ, ki je predstavila varovanje in raziskovanje premične dediščine, baletnik in koreograf Janez Mejač, ki je predstavil življenje in zapuščino Pie in Pina Mlakarja, Janez Gabrijelčič, ki je predlagal, da bi Novo mesto razglasili za mesto ljubezni, Aleš Makovac, ki je predstavil začetke glasbenega gledališča in prve tri opere v Novem mestu, Tomaž Slak, ki je pojasnil potek prenove Glavnega trga in Marjan Hren, ki je predstavil delovanje Društva Machova dediščina.
V razpravo se je vključil tudi Mitja Sadek iz Arhiva Slovenije, ki je opozoril na nepovezanost številnih lokalnih zgodovinarje, ki bi imeli lahko še veliko dela. Pri tem je omenil vlogo žensk v razvoju mesta in raziskovanje Novega mesta med drugo svetovno vojno, na osnovi katerega bi lahko nastala nova razstava, saj danes na te dogodke gledamo drugače kot pred štiridesetimi leti, pa tudi o življenju Nemcev in Čehov v Novem mestu ne vemo praktično nič, pa so nekoč predstavljali pomemben delež prebivalstva mesta.
Akademijo sta vodila Vida Čadonič Špelič in Miha Japelj, za uvod v akademijo pa so zaigrali dijaki novomeške gimnazije.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
