Dragana Stanković

Uspešna zgodba družinskega podjetja Deržič iz Velikega Obreža pri Dobovi, ki zaposluje 32 ljudi, se je začela pred natanko 30 leti, ko se je Rudolf Deržič s 25 leti delovnih izkušenj poslovil od trebanjskega Trima in se odločil za samostojno pot.

Začel je s tremi zaposlenimi, s proizvodnjo nerjavečih ograj in trženjem garažnih vrat. Kmalu se je podjetje začelo posvečati proizvodnji protipožarnih vrat, prvi večji preskok pa se je zgodil leta 1999, ko so v Termah Čatež gradili hotel in izdelavo vrat za hotelske sobe zaupali Deržiču.

Dragana Stanković

Podjetje je raslo, razvijalo nove rešitve in uspešno delovalo na trgu vse do propada velikih slovenskih gradbincev v letih 2010 in 2011, kar je dobovsko podjetje pahnilo na rob propada. A Rudi Deržič je, ravno prav drzen in inovativen, hitro našel rešitev – v obliki fotovoltaike. »Takrat sem imel deset zaposlenih. Vzeli smo posojilo in čez eno leto je elektrarna že stala v Velikem Obrežu,« preprosto pove.

Elektrarna s sledilnim sistemom

Razvili so sistem sončnih elektrarn s sledilnim sistemom. Dvoosni sledilniki omogočajo horizontalno in vertikalno sledenje soncu. Obračajo se torej tako, da so sončne celice vedno obrnjene proti soncu oziroma sončni žarki nanje vedno padajo pravokotno, kar omogoča bistveno večji izkoristek sončne energije.

V primerjavi s statičnimi sončnimi elektrarnami tako proizvedejo okoli 35 odstotkov več elektrike. Elektrarna s 1.800 moduli in 91 sledilniki je postavljena na 8.200 kvadratnih metrov velikem zemljišču, na strehi proizvodne hale pa je še 648 statičnih modulov.

Ob tem so razvili tudi elektrarne na posebnih, tako imenovanih plavajočih temeljih, prilagojenih za postavitev na zasutih deponijah kot degradiranih območjih, in naredili študijo za vso Slovenijo. Lani so tako na nekdanji dobovski deponiji postavili elektrarno s kar 200 sledilniki in še naprednejšo tehnologijo. »Z obeh strani modulov je steklo, ki tako ‘pobira’ tudi difuzno svetlobo. Bili smo prvi, ki smo te module uvozili iz Kitajske v Evropo,« pove Deržič.

Dragana Stanković

V sistemu je vgrajen tudi poseben mehanizem, ki ob močnem vetru ali toči module obrne tako, da se ne poškodujejo. »Vso elektriko, ki jo proizvedemo, prodajamo Elektru Celje. Proizvedemo pa je za celotno dobovsko župnijo, to je za okoli 2.800 prebivalcev,« pravi Deržič, a ob tem pripomni, da če bi vedel, koliko birokracije in vseh mogočih elaboratov bo treba pripraviti, se te druge elektrarne najbrž ne bi niti lotil.

Vrata za ekstremne razmere

Elektrarne so njihov obstranski proizvod, kajti prednostna naloga podjetja so še vedno protipožarna, protipoplavna, evakuacijska vrata in vrata za ekstremne razmere, ki jih prodajajo že po vsem svetu, od ledene Grenlandije do vroče Sahare, od deževnega pragozda v Čilu do vojaških oporišč in bolnišnic po vsem svetu.

Ker vsak projekt zahteva čisto svoje pogoje in standarde, vrat ne delajo serijsko, pač pa le po naročilu. »To so, denimo, vrata za zabojnike, prilagojena za najzahtevnejše razmere, od rudnikov diamantov do plinskih in raziskovalnih baz. Temu primerno smo morali pridobiti tudi posebne certifikate.

Za Saharo ali Kuvajt, denimo, smo morali izdelati takšna vrata, da ne prepuščajo drobnega peska in prahu in da pesek, ki ga nosi veter, ne poškoduje vrat. Za monsunsko obdobje v čilskem pragozdu pa smo izdelali tako vodotesna vrata, da ne prepuščajo niti kapljice, tudi v najhujšem deževju ne, saj so v zabojnikih dragi računalniki in druga raziskovalna oprema.«

Testirali so tudi posebna protivlomna vrata za potrebe Nata, trenutno izdelujejo tudi vrata za potrebe tovarne Rolls-Royce.

Deržičeva vrata za kibernetsko zaščito

Seveda so prisotni tudi v Sloveniji, med drugim delajo protipožarna vrata za predore v okviru gradnje drugega tira in za avtocestne predore pa vrata za Gozdarski inštitut, razna skladišča in za mnoge druge projekte, v dogovorih so tudi za vrata za infekcijsko kliniko. Za bolnišnice so namreč razvili posebna avtomatska drsna vrata, ki so protipožarna, zrakotesna in hkrati evakuacijska.

Posebna naprava v steni omogoča, da se vrata, če zmanjka elektrike, odprejo za pol ure, da gredo ljudje iz objekta, nato pa se avtomatsko zaprejo, da se požar ne širi.

Trenutno razvijajo tudi nov program za norveško vojsko, in sicer kibernetsko zaščito računalniških strežnikov. »To bodo posebni prostori oziroma komore z vrati s posebnimi tesnili. S tako zaščito ne bo mogoče vdreti v računalnike. To bo primerno za vojsko, bolnišnice in podobno,« pojasnjuje Deržič.

Kader iz lokalnega okolja

Podjetje je lani ustvarilo tri milijone evrov prihodka, v razvoj pa po Deržičevih besedah vlagajo več kot 200.000 evrov na leto. Med večjimi naložbami v zadnjih letih je bil 700.000 evrov vreden laser, ki so ga nadgradili z dodatnimi nakladalnimi mesti. Leta 2022 so ujeli »zadnji vlak« pred podražitvami in postavili 1,5 milijona evrov vredno novo poslovno-upravno stavbo, naslednja naložba pa bo gradnja dodatne proizvodne hale na kraju prve sončne elektrarne, ki jo bodo preselili.

»Seveda bomo tudi zaposlovali. Doslej smo kader pridobivali večinoma iz bližnjega, lokalnega okolja, a ta bazen se je že precej izpraznil, zato bomo morali iskati tudi širše. Seveda ves kader priučimo.

Poleg tega imamo pogodbe s tehniškima šolama v Krškem in Novem mestu. Dijaki pri nas opravljajo prakso, in če opazimo, da je kateri dijak pravi za nas, da je priden in želi vedeti in znati tudi kaj več, ga začnemo obravnavati malo drugače in ga nato tudi štipendiramo. Tako smo že pridobili nekaj mladega kadra,« pravi Deržič.

Dragana Stanković

V podjetju že tri generacije

V podjetju sta zaposlena tudi oba sinova (mlajši je vodja tehnološkega razvoja, starejši je vodja proizvodnje) in snahi pa tudi že dva vnuka. »V podjetju smo torej tri generacije. To je zelo pomembno, kajti na domače ljudi se lahko najbolj zaneseš,« meni Deržič, ki mu nominacija za podjetnika leta pomeni predvsem potrditev 30-letnega dobrega dela.

»Veste, vsak dan prejmem kakšno ponudbo, kako bi nam pomagali, da bi postali še bolj prepoznavni,« pripomni. »Toda mi tega ne potrebujemo, saj imamo dela čez glavo. In če v Natu v ZDA vedo za nas, potem res ne potrebujemo reklame.«