Slovenec na črpalki plača 20 evrov več; velikanom pa skoraj dvojni dobiček
Naftni velikani so skoraj podvojili dobiček, rafinerijske marže pa so podrle rekorde. Razkrivamo, kdo služi pri črpanju, rafiniranju in trgovanju z gorivi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski voznik, ki danes natoči 50 litrov dizla, na blagajni pusti 94,10 evra. Konec februarja, tik pred začetkom vojne ZDA in Izraela z Iranom, ga je enaka količina stala 73,25 evra.
Razlika znaša 20,85 evra.
Liter dizla na reguliranih bencinskih servisih zunaj avtocest po novem stane 1,882 evra.
Od 24. februarja se je podražil za 41,7 centa oziroma 28,5 odstotka. Bencin se je v istem obdobju podražil precej manj.
Petdesetlitrski rezervoar zdaj stane 79,15 evra, kar je 7,35 evra več kot pred vojno.
Vojno podražitev občutijo tudi podjetja. Prevoznik, ki porabi tisoč litrov dizla, zanj plača 417 evrov več kot februarja.
Višji strošek nato vračuna v ceno prevoza hrane, gradbenega materiala, paketov in drugih izdelkov.
Dražje gorivo tako ne ostane le problem voznika na črpalki, temveč se postopoma preliva v širše življenjske stroške.
Na drugi strani naftne verige pa se kopičijo visoki dobički.
Skoraj dvakrat več dobička kot leto prej
Šest največjih naftnih družb je po seštevku njihovih poslovnih poročil v drugem četrtletju ustvarilo približno 79,5 milijarde dolarjev čistega dobička. V enakem obdobju lani so skupaj zaslužile 40,1 milijarde.
To pomeni približno 873 milijonov dolarjev na dan, 36,4 milijona na uro in nekaj več kot 10.000 dolarjev vsako sekundo.
Vseh dodatnih milijard ne moremo pripisati samo vojni. Družbe so povečale proizvodnjo, kupovale tekmece, prodajale premoženje in zniževale stroške.
Vojna pa jim je močno izboljšala pogoje poslovanja. Dvignila je prodajne cene nafte, zmanjšala ponudbo nekaterih goriv in ustvarila velike razlike med cenami na posameznih trgih.
Največji dobiček je ustvaril Saudi Aramco. Savdska družba je v treh mesecih zaslužila 32,69 milijarde dolarjev, čeprav je načrpala manj nafte kot leto prej.
Odločilna je bila prodajna cena. Aramco je po izračunu Reutersa za sod surove nafte v povprečju prejel 108,10 dolarja. Leto prej ga je prodal za 76,90 dolarja.
Vsak prodani sod mu je tako prinesel dobrih 31 dolarjev več prihodka, čeprav se strošek črpanja ni povečal niti približno toliko.
Glavni prejemnik tega denarja je savdska država. Ta nadzoruje Aramco ter od družbe prejema davke, koncesijske dajatve in dividende. V prvi polovici leta je na ta način dobila 87,7 milijarde dolarjev, je izračunal Reuters.
Med ameriškimi družbami najbolj izstopa Chevron. Dobiček je povečal z 2,5 na 12,1 milijarde dolarjev.
K njegovi rasti so prispevali prevzem družbe Hess, rekordna proizvodnja v ZDA, višje cene nafte in zelo donosno poslovanje rafinerij.
Nafta se ne prodaja po proizvodnih stroških
Izjemni dobički postanejo lažje razumljivi, ko ločimo strošek črpanja od prodajne cene.
Naftna družba cene ne določi tako, da sešteje stroške in doda običajen pribitek. Ceno oblikuje svetovni trg. Nanj vplivajo količina razpoložljive nafte, povpraševanje, stanje zalog, transportne poti in strah pred prihodnjimi prekinitvami dobav.
To pomeni, da lahko savdski in ameriški proizvajalec sod prodata po podobni tržni ceni, čeprav imata zelo različne stroške.
Aramco je ob pripravah na borzno kotacijo razkril, da ga je leta 2018 samo črpanje soda naftnega ekvivalenta v povprečju stalo 2,80 dolarja. Za kapitalske naložbe je porabil še 4,70 dolarja na sod.
Podatek je star in ne vključuje vseh davkov, dajatev, transporta ter drugih stroškov, vendar razkriva veliko prednost savdskih nahajališč.
Naftna polja v Savdski Arabiji vsebujejo velike količine nafte, ki jih družba pridobiva z razmeroma enostavno infrastrukturo.
Ameriški proizvajalci nafte iz skrilavcev morajo medtem ves čas vrtati nove vrtine, saj proizvodnja posamezne vrtine hitro upada.
Raziskava centralne banke v Dallasu je pokazala, da ameriške družbe za donosno odpiranje nove vrtine v povprečju potrebujejo približno 66 dolarjev za sod. V Permskem bazenu se meja giblje okoli 67 dolarjev.
Če trg sod nafte vrednoti pri več kot sto dolarjih, Aramco ustvari precej več prostora za dobiček kot proizvajalec z bistveno dražjim vrtanjem.
Visoka tržna cena najmočneje koristi prav proizvajalcem z najnižjimi stroški.
Največje ozko grlo je nastalo v rafinerijah
Cena surove nafte pojasni le del zneska na slovenski črpalki. Preden dizel priteče iz ročke, mora rafinerija surovo nafto predelati, trgovec pa mora gorivo skladiščiti in dostaviti na prodajno mesto. Država nato prišteje trošarino, druge dajatve in DDV.
Med vojno je največji pritisk nastal prav pri predelavi.
Napadi, zaprtja in zmanjšana proizvodnja rafinerij na Bližnjem vzhodu in v Rusiji so zmanjšali ponudbo dizla, bencina in letalskega goriva.
Surove nafte je bilo na trgu še vedno mogoče najti, toda zmogljivosti za njeno predelavo niso zadostovale povpraševanju.
Po oceni Evropske centralne banke so rafinerijski stroški in bruto marže februarja k litru dizla prispevali približno deset centov. V prvih treh tednih julija je ta delež dosegel 35 centov. Pri bencinu se je povečal s štirih na 23 centov.
Teh 35 centov ni čisti dobiček rafinerije. Znesek vključuje stroške predelave in bruto razliko med vrednostjo surove nafte ter končnega goriva. Kljub temu poslovni rezultati kažejo, da so rafinerije pomemben del razlike obdržale.
Ameriški Marathon Petroleum je četrtletni čisti dobiček povečal z 1,2 na 5,1 milijarde dolarjev. Njegova rafinerijska in prodajna marža se je podvojila na 36,33 dolarja za sod, je objavila družba.
Valero je dobiček povečal s 714 milijonov na 3,7 milijarde dolarjev. Reuters je družbo uvrstil med največje finančne koristnike pomanjkanja goriv, saj so evropski in drugi tuji kupci iskali ameriški dizel, bencin in letalsko gorivo.
Na evropskem trgu je razlika med ceno surove nafte in dizla konec julija dosegla rekordnih 74,66 dolarja za sod.
Pri letalskem gorivu je presegla 80 dolarjev.
Tako visokih ravni trg pred letom 2026 ni poznal.
Trgovci služijo s premikanjem goriva
Vojna ustvarja priložnosti tudi svetovnim trgovskim hišam, kot so Vitol, Trafigura, Mercuria in Gunvor.
Te družbe praviloma ne služijo predvsem s črpanjem nafte. Iščejo kraje, kjer je goriva dovolj, nato ga prepeljejo tja, kjer ga primanjkuje in kjer kupci zanj plačajo več.
Če v Rotterdamu zmanjkuje dizla, v ZDA pa ga je dovolj, trgovec kupi ameriško gorivo, najame tanker, plača zavarovanje in ga proda evropskemu kupcu. Posel se izplača, kadar je razlika med cenama večja od vseh stroškov prevoza in financiranja.
V mirnem obdobju so te razlike običajno manjše. Vojna jih poveča, saj ladje spreminjajo poti, zavarovalnice zvišujejo premije, nekateri dobavitelji odpadejo, kupci pa za hitro dobavo plačajo več.
Trafigura je v šestih mesecih do konca marca ustvarila 4,1 milijarde dolarjev čistega dobička. To je več, kot je zaslužila v celotnem prejšnjem poslovnem letu, je poročal Reuters.
Rezultat ne izvira samo iz nafte. Trafigura trguje tudi s plinom, elektriko in kovinami. Kljub temu kaže, kako donosno postane premikanje surovin, ko običajne dobavne poti odpovejo.
Cenejša nafta še ne pomeni cenejšega dizla
Cena nafte se lahko po novici o premirju ali odprtju Hormuške ožine zniža v nekaj minutah. Slovenski voznik spremembe ne občuti takoj.
Država ceno reguliranega goriva izračuna na podlagi sedemdnevnih povprečij cen že predelanega bencina in dizla na mednarodnem trgu. Upošteva tudi tečaj dolarja, strošek biokomponente, maržo, trošarino in DDV.
Če se poceni surova nafta, dizla pa zaradi poškodovanih rafinerij še vedno primanjkuje, se lahko njegova veleprodajna cena ohrani na visoki ravni.
Prav zato je dizel od februarja podražil precej bolj kot bencin.
Za občutnejšo pocenitev na slovenskih črpalkah bi se moralo zgoditi več stvari hkrati.
Umiriti bi se morale cene surove nafte, rafinerije bi morale obnoviti proizvodnjo, tankerji pa bi morali znova uporabljati krajše in varnejše poti.
Šele nato bi se vojna premija začela umikati iz končne cene.
Do takrat bodo vozniki plačevali višje račune, naftna industrija pa bo vojno negotovost še naprej spreminjala v dobiček.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
