Črpalka je šele začetek: Vojna bo verjetno udarila tudi po plačah
ECB ugotavlja, da večina posledic energetskega šoka ne pride neposredno prek položnic, temveč prek nižjih realnih plač, zaposlenosti in potrošnje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vojna z Iranom evropskih gospodinjstev ne bo prizadela le na bencinskih črpalkah in položnicah. Največji del računa bo verjetno prišel precej bolj potiho - v obliki počasnejše rasti plač, manj nadur, previdnejšega zaposlovanja in nakupov, ki jih bodo ljudje prestavili za nedoločen čas.
Evropska centralna banka je v dveh novih analizah preverila, kako je energetski šok že spremenil ravnanje gospodinjstev v državah z evrom.
Ugotovitve kažejo, da se je negotovost med potrošnike naselila še preden so vse podražitve dosegle trgovine in domače račune.
Zaupanje potrošnikov je med februarjem in aprilom upadlo za približno 12 točk. To je skoraj toliko kot v prvih dveh mesecih po ruskem napadu na Ukrajino, ko je Evropi grozilo pomanjkanje plina, cene energije pa so podirale rekorde.
Ljudje se torej niso odzvali le na to, kar se je že podražilo, temveč tudi na strah pred tem, kar bi se še lahko.
Premožnejši odpovedujejo potovanja, revnejši večerje
Negotovost se ne kaže enako pri vseh. Premožnejša gospodinjstva so najprej omejila izdatke za potovanja, rekreacijo, športno opremo in razkošnejše nakupe. To so stvari, ki jih lahko odložijo, ne da bi se jim življenje čez noč bistveno spremenilo.
Pri manj premožnih je prostor za umik precej manjši. Ti so pogosteje zmanjšali nakupe trajnejšega blaga ter obiske restavracij in kavarn. Ne zato, ker bi nenadoma postali bolj varčni, ampak ker jim po plačilu hrane, stanovanja, energije in prevoza ostane manj.
Razlika med skupinama je zato večja, kot jo pokažejo sami odstotki. Premožnejši se odpovedujejo delu udobja. Revnejši režejo tam, kjer jim je sploh še kaj ostalo.
Najrevnejša petina gospodinjstev v območju evra za energijo nameni okoli devet odstotkov razpoložljivega dohodka. Povprečno gospodinjstvo zanjo porabi približno 5,5 odstotka.
Ko se gorivo, elektrika ali ogrevanje podražijo, premožnejši razliko lažje pokrijejo s prihranki.
Gospodinjstvo brez finančne rezerve mora strošek takoj odvzeti drugemu delu proračuna.
Po izračunih ECB se poraba gospodinjstev z malo prihranki ob energetskem šoku zmanjša za približno 1,4 odstotka.
Pri premožnejših je padec približno pol manjši.
Črpalka je šele začetek
Najzanimivejša ugotovitev ECB je, da dražja energija neposredno povzroči le manjši del padca potrošnje.
Približno štiri petine učinka nastanejo pozneje in drugje.
Ko se podraži nafta, ne plača več le voznik. Višje stroške imajo prevozniki, tovarne, trgovci, obrtniki, hoteli in gostinci.
Nekateri jih prenesejo v cene, drugi zmanjšajo proizvodnjo ali prestavijo naložbe.
Tretji ne zaposlijo delavca, ki so ga še pred nekaj meseci nameravali.
Energetski šok tako počasi postane dohodkovni šok.
Za zaposlenega se lahko pokaže kot manj nadur, nižji dodatek ali plača, ki raste počasneje od življenjskih stroškov.
Za iskalca zaposlitve kot delovno mesto, ki ga podjetje nazadnje ne razpiše.
Za samostojnega podjetnika pa kot manj naročil in stranke, ki se vse pogosteje odločajo le za najnujnejše.
To je račun, ki ne pride po pošti in na katerem nikjer ne piše, da ga je povzročila vojna.
Slovenski paradoks
Slovenija je v primerjavi z večino Evropske unije v nenavadnem položaju.
Po skupni odvisnosti od uvoza energije ni med najbolj ranljivimi državami.
Leta 2024 je iz domačih virov pokrila približno 55 odstotkov energetskih potreb, njena uvozna odvisnost pa je znašala okoli 45 odstotkov. Povprečje Evropske unije je bilo precej višje, približno 57-odstotno.
Pri tem Slovenijo varujejo jedrska energija, hidroelektrarne, lesna biomasa in drugi domači viri. Če bi gledali le ta podatek, bi lahko sklepali, da je država na energetske pretrese pripravljena bolje od evropskega povprečja.
Toda skupna številka zakrije pomembno šibkost. Slovenija je izrazito odvisna od nafte tam, kjer jo je najtežje hitro nadomestiti - v prometu.
Promet pri nas porabi okoli 42 odstotkov vse končne energije, v Evropski uniji pa približno 31 odstotkov.
Tudi delež naftnih derivatov v končni porabi je v Sloveniji višji: znaša okoli 47 odstotkov, evropsko povprečje pa je približno 37 odstotkov.
Pri nas se kriza začne na cesti
Posledice takšne odvisnosti niso omejene na voznike.
Slovenija je država dnevnih migracij, razpršene poselitve in velike odvisnosti od cestnega tovornega prometa.
Za številne ljudi avtomobil ni stvar izbire, temveč pogoj, da pridejo do službe, šole, trgovine ali zdravnika.
Slovenska gospodinjstva so leta 2022 za prevoz namenila 17,5 odstotka vseh izdatkov, največ med državami Evropske unije. Evropsko povprečje je znašalo 12,5 odstotka.
Podatek ne zajema le goriva, temveč tudi nakup in vzdrževanje vozil ter prevozne storitve. Kljub temu dovolj jasno pokaže, koliko večji del družinskega proračuna je v Sloveniji povezan s premikanjem.
Ko se podraži nafta, se zato prvi račun pokaže na črpalki, naslednji pa že v trgovini.
Dražji prevoz zviša stroške dostave hrane in drugega blaga. Obrtniki in ponudniki storitev v cene vključijo dražje poti. Višji stroški tovornjakov se znajdejo v cenah izdelkov, četudi kupec nikoli ne sede za volan.
Ogrevanje ni glavna slovenska šibkost
Gospodinjstva, ki so odvisna od kurilnega olja ali plina, lahko občutijo močan udarec, zlasti, če živijo v večjih in energetsko manj učinkovitih hišah.
Toda za Slovenijo kot celoto ogrevanje ni največja nevarnost.
V porabi energije slovenskih gospodinjstev imata največja deleža elektrika in lesna goriva. Kurilno olje predstavlja okoli osem odstotkov, zemeljski plin pa približno sedem odstotkov.
Država zato pri ogrevanju ni med najbolj izpostavljenimi članicami EU. Njena šibka točka ostajata promet in skoraj popolna odvisnost od uvoženih naftnih proizvodov.
Država lahko zniža ceno, ne more pa ustaviti vseh posledic
Vlada lahko prvi udarec blaži z nižjimi trošarinami ali regulacijo cen goriva. Takšni ukrepi lahko voznikom in podjetjem za nekaj časa olajšajo položaj.
Težje pa je ustaviti drugi val.
Če dražja energija zmanjšuje dobičke podjetij, naložbe in povpraševanje, se posledice prej ali slej pokažejo tudi na trgu dela.
Takrat problem ni več le cena litra bencina, ampak vprašanje, koliko naročil bo dobilo podjetje, koliko novih ljudi bo zaposlilo in koliko bo lahko namenilo za plače.
Prav zato je ugotovitev ECB, da okoli 80 odstotkov zmanjšanja potrošnje nastane posredno, tako pomembna.
Največji račun vojne ne bo nujno položnica, ki bo gospodinjstvo presenetila prihodnji mesec.
Nevarnejši je počasnejši zdrs, pri katerem ljudje zaradi negotovosti manj kupujejo, podjetja pa zaradi višjih stroškov in šibkejšega povpraševanja začnejo varčevati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
