Pod ljubljanskim parkom se skriva nevidni svet brezdomcev
Obiskali smo ljubljanski Dnevni center za brezdomce, ki se nahaja pod parkom Zvezda. Brez doma je več kot 3000 ljudi, vse več je mladih in bolnih starejši. Kako živijo?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji živi več kot tri tisoč ljudi, ki nimajo doma. Mnogi poiščejo pomoč v prestolnici, v Dnevnem centru za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, kjer dobijo hrano, možnost za osebno higieno, zdravstveno in psihološko podporo ter prostor za druženje. V zadnjih letih narašča število mladih, komaj polnoletnih brezdomcev, čedalje težji pa je tudi položaj bolnih starostnikov brez strehe nad glavo. »To je najbolj človeško zavetišče v Sloveniji,« zašepeta 75-letni Milan. Kaj je najtežje? »Da si neviden.« Zgodbam z roba družbe smo prisluhnili v skritem svetu pod parkom Zvezda – pod zemljo, kamor ne posije sončni žarek. Lepo so nas sprejeli.
Novinarka na obisku
Prek parka Zvezda krenem po stopnicah v polmrak Plečnikovega podhoda. V notranjosti ne ujamem niti enega pramena dnevne svetlobe več – labirint z večjimi in manjšimi prostori je v celoti pod zemljo. V osrednjem prostoru vame zamežika vsaj deset parov oči. Štirje počivajo na kavču, možakar s klobukom trdno spi. Na desni vzdolž stene je kuhinja, kjer brbota zelenjavna juha, dve prostovoljki pa pomivata posodo. V sredini za mizo moški in ženske različne starosti sekljajo meso ter zelenjavo.
Medtem ko čakam strokovno delavko, se jim pridružim; lotim se lupljenja česna. Na sebi čutim poglede, a ko želim poklepetati, sklonijo glavo in se pogreznejo v molk. Posvetim se česnu in kradoma pogledujem k starejšemu možakarju, s katerim si deliva delo. »Je pa kar toplo tukaj,« ga nagovorim. »Kakor za koga,« zamrmra v sivo brado Milan, s katerim se uro pozneje debelo šaliva. Šele tedaj izvem, kaj je mislil s to pripombo: »Hja, nekateri cenijo, kar imamo tukaj, drugi pač ne.«
Svet pod parkom Zvezda
Vrvež se v dnevnem centru začne, še preden se odprejo vrata. »Ob sedmih, pol osmih so tu naši uporabniki iz nastanitvenih programov celostne pomoči – punce in fantje, ki pomagajo pripraviti zajtrk za približno 50 ljudi,« pove strokovna delavka Urška Smerkolj. Ko ob osmih odklenejo vrata, pridejo še preostali z ulice. »Največji naval je med osmo in pol deveto, a brez kaosa. Pozdravu sledi kratka molitev, zgolj da začnemo dan v miru.« Po zajtrku pospravijo, nekateri odidejo, drugi se zadržijo ob dejavnostih – od kuharskih in ustvarjalnih delavnic do čistilnih akcij.
»Nekateri preprosto zaspijo na kavču. Nam je v redu, če je to prostor, kjer lahko človek malo počiva od ulice,« pojasni sogovornica in nadaljuje, da ob 15. uri razdelijo kosilo za približno 50 ljudi. Popoldne imajo uporabniki možnost tuširanja, pranja oblačil, menjave obleke in obutve, na voljo imajo tudi osnovno zdravstveno oskrbo. Dan se zaključi s toplo večerjo. Vsak večer razdelijo okoli 70 obrokov, ki jih skupaj pripravijo zaposleni, prostovoljci in brezdomci.
Najbolj človeško zavetišče
Okoli pol desetih se s tistimi, ki so ostali, zberemo ob skodelici kave. Prihajajo iz vse Slovenije, dve ženski celo iz tujine. Zanima me njihovo življenje in ne traja dolgo, ko se razgovorijo. Kaj jim pomeni dnevni center?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.