Beračenje v Sloveniji: Največ beračev prihaja iz tujine
Brezdomstvo ni nov pojav, posebej v velikih mestih na ulicah živi vedno več ljudi. Pri nas naj bi bilo okoli 3500 brezdomcev. Pri nas največkrat beračijo Romuni.
Brezdomstvo najdemo tako rekoč povsod na svetu, po nekaterih podatkih naj bi bil to pogost primer v ZDA, kjer na ulicah živi več kot 600.000 uradno zabeleženih posameznikov, največjo stopnjo brezdomstva v Evropi pa beležijo v Franciji, kjer je ulica predstavlja »dom« za 300.000 ljudi. Veliko več jih je v Aziji, v Pakistanu ali Bangladešu jih merijo v milijonih.
Azija in Afrika na vrhu brezdomstva
Po podatkih portala World population review, so Pakistan z osmimi in Sirija ter Bangladeš s petimi milijoni brezdomcev na vrhu lestvice. Po njihovo je brez stalne strehe nad glavo okoli 65 milijonov ljudi, po podatkih Unicefa pa so jih največ, kar 36 odstotkov vseh, zabeležili v podsaharski Afriki, skoraj 30 odstotkov vseh pa je v vzhodni in jugo-vzhodni Aziji. Okoli 20, pa še v zahodni Aziji in severni Afriki. Evropa in Severna Amerika v deležu vseh brezdomcev prispevata manj kot tri odstotke.
Po podatkih slovenske policije pa brezdomstvo in beračenje nista eno in isto, čeravno gre pogosto z roko v roki. »V Sloveniji sicer nimamo uradnih podatkov o obsegu brezdomstva, ko oseba nima primernega bivališča ali stalnega prebivališča, v katerem bi lahko živela v varnem in dostojnem okolju. Beračenje na drugi strani pa pomeni prosjačenje denarja, hrane ali drugih dobrin od mimoidočih oseb, bodisi na javnih mestih bodisi pred trgovinami, bankami in podobno,« so povedali na policiji.
Po njihovo sta brezdomstvo in beračenje dve različni socialni situaciji. Brezdomstvo je socialni položaj, beračenje pa vedenje ali dejavnost, ki jo posameznik izvaja, včasih, a ne vedno, tudi zaradi brezdomstva.
Vzrokov za brezdomstvo je več
Ravno po podatkih omenjenega portala pa naj bi bilo leta 2022 pri nas 3500 brezdomcev.
Vzrokov, zakaj nekdo konča na ulici je veliko in so zelo različni, med glavne pa lahko uvrstimo izgubo zaposlitve in finančne stiske, družinskih razpadov in ločitev, odvisnosti, težave z zdravjem ali zaradi stanovanjske stiske
Policija sicer brezdomcev ne obravnava kot varnostno grožnjo oziroma grožnjo javni varnosti. Varnostni vidiki in zadržki pa se lahko pojavijo v primerih, ko pride do kršenja javnega reda in izvrševanja kaznivih dejanj.
Vroče točke v Ljubljani
Na občini Ljubljana, mesto ima kar nekaj »vročih točk«, kjer se zadržujejo brezdomci, pogosto tudi narkomani, ki pa znajo biti do mimoidočih že tudi bolj agresivni. Po njihovih izkušnjah večina brezdomcev ne predstavlja nevarnosti za javno varnost. »To so posamezniki v stiski, ki pogosto potrebujejo pomoč, ne pa kaznovanja. V določenih primerih, predvsem zaradi težkih osebnih okoliščin ali zasvojenosti, lahko pride do kršitev javnega reda in miru, kot so spanje na javnih površinah, uživanje alkohola ali drog, kar lahko v posameznih primerih privede do neprimernega ali celo agresivnega vedenja. V takšnem primeru pa je potrebno izvesti tudi represivne ukrepe,« so povedali na občini Ljubljana.
Tako so brezdomcem v Ljubljani na voljo programi za temeljno oskrbo (prenočišče, higienska oskrba, hrana, obleka, obutev, sanitetni material …), programi s podporo za reševanje stisk ter programi s svetovalnim delom, ki je namenjeno predvsem umirjanju in preprečevanju konfliktov. So pa tudi primeri, ko ljudje sicer niso brezdomci, a veliko časa preživijo na javnih površinah oziroma in se tam moteče vedejo.
Bo pa na Poljanski cesti v Ljubljani nastal nov center za brezdomne, vselitev je predvidena v naslednjem letu, s tem bo mesto prvič doslej pridobilo namenski objekt z dostojnimi nastanitvenimi kapacitetami za brezdomne, polovico objekta bodo namreč zasedale samostojne bivalne enote.
Trenutno tako mesto Ljubljana oddaja 469 bivalnih enot posameznikom in družinam, ki bi brez možnosti te namestitve ostali na cesti.
Pomoč tudi v drugih mestih
Povprašali smo tudi še v nekaj drugih večjih slovenskih mest, v Kranju na primer se s problematiko brezdomstva največ ukvarja center za socialno delo, imajo pa tudi več programov za pomoč brezdomcem. »To so razdelilnica hrane, zavetišče za brezdomce, reintegracijski center, če naštejemo le nekatere. Programe vodi CSD, občina Kranj pa je vključena prek sofinanciranja zaposlenih, brezplačne uporabe prostorov in vozil,« so še dodali.
V Mariboru imajo tudi zavetišču za brezdomce in tam vso leto sprejemajo nove uporabnike, povprečno na mesec sprejmemo prideta dva ali trije novi. »V letu 2024 smo beležili 50 različnih uporabnikov in več kot 100 različnih anonimnih uporabnikov. V letu 2025 pa smo do danes imeli že več kot 30 različnih uporabnikov in več kot 105 anonimnih uporabnikov. Število brezdomcev se pri nas sicer v zadnjem letu se ni spremenilo saj uporabniki prihajajo in odhajajo. Sledimo skupnemu cilju da ne bi nihče ostal brez strehe nad glavo, največja težava pa je sprememba življenjskega sloga. Do prihoda so bili vajeni popolne svobode, srečujemo pa se tudi z odvisnostmi od alkohol, drog, igre na srečo in podobno,« pa so dodali v občini Maribor.
Beračenje je zgodba zase
Druga vrsta ljudi na ulici pa so berači. Policija pravi, da pa se pri nas berači pojavljajo občasno, lokalno in tudi sezonsko, zlasti v večjih mestih in turističnih središčih. »Sezonskost je povezana s prihodom oseb iz tujine, zlasti v toplejših mesecih ali v času turistične sezone ali praznikov. V zadnjem času sicer beležimo padec primerov, leta 2020 smo jih zaznali 192, med korono jih je bilo manj, potem pa je bil velik skok v 2023, ko smo imeli kar 409 primerov. Lani jih je bilo za skoraj polovico manj, slabih 220,« so povedali na policiji.
Opažajo tudi, da so med osebami, ki beračijo, tako posamezniki iz socialno šibkejših skupin v Sloveniji kot tudi tuji državljani, predvsem iz držav jugovzhodne in vzhodne Evrope. V posameznih primerih gre tudi za organizirano beračenje.
Največ je Romunov
Daleč največ primerov pri nas so opazili pri državljanih Romunije, ti so bili udeleženi v polovici primerov beračenja pri nas, več je tudi slovenskih in slovaških državljanov, najdejo pa se tudi hrvaški, poljski, bolgarski ali celo latvijski ali srbski državljani.
Beračenje samo po sebi ni kaznivo dejanje, je pa prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru. V njem piše, da »kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine«. Za tovrstni prekršek je predpisana globa 41,73 evra.
Beračenje na vsiljiv način ni dovoljeno
Po zakonu o varstvu javnega reda in miru je prosjačenje za denar ali druge dobrine prepovedano, če pri tem kršitelj nadleguje ljudi. »A naj poudarimo, da nadlegovanje ni, ko nekdo samo prosi za denar, pač pa mora biti storilec prekrška aktiven, ko hodi za osebo, jo prime za roko, obleko in podobno. Predmeti, ki so pridobljeni s prekrškom, se zasežejo,« navajajo na policiji.
Prisilno beračenje pa je hujša oblika in je del trgovine z ljudmi in je zato obravnavan podobno kot prisilna prostitucija, spolne zlorabe, služabništvo ali trgovina z organi. Povzročitelja se kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo.
»Če gre za tujca, ga lahko odstranimo iz države. V primerih, ko obstajajo elementi kaznivega dejanja, kot na primerpri prisilnem beračenju, pa preverimo še elemente kaznivih dejanj,« pojasnjujejo na policiji.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
