Nacionalno preverjanje znanja vpliva na vpis, ga bodo učenci vzeli resneje
Dosežki devetošolcev pri slovenščini in matematiki v nekaterih primerih vplivali na vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa. Prav tako je NPZ letos znova obvezno tudi za tretješolce.

V začetku maja se je zaključil rok za vpogled v rezultate in morebitne pritožbe na nacionalno preverjanje znanja (NPZ), zdaj pa učenci in starši nestrpno čakajo na objavo končnih rezultatov. Na Državnem izpitnem centru pravijo, da je bil eden od razlogov spremembe zakonodaje tudi ta, da številni učenci NPZ niso jemali dovolj resno. Številne šole in ravnatelji so opozarjali na velike razlike pri ocenjevanju znanja in pritisk staršev, da učenci dobijo višje ocene, ki pa ne odražajo dejanskega znanja. NPZ naj bi s svojo zunanjo objektivnostjo prispevalo k bolj poštenemu in verodostojnemu vrednotenju znanja.

Letos je NPZ za devetošolce potekalo na 501 osnovni šoli in v organizacijah za izobraževanje odraslih. Prijavljeni so bili 22.104 učenci 9. razreda in 134 odraslih. Po podatkih Državnega izpitnega centra (DIC) je vsaj en predmet opravljalo kar 99,25 odstotka prijavljenih učencev, kar je več kot lani (97,79 odstotka). Med odraslimi se jih je udeležilo 61,19 odstotka. Udeležba pri posameznih predmetih se je izboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti – pri maternem jeziku (slovenščina, italijanščina ali madžarščina) je izostalo 3,1 odstotka učencev (lani 5,4 odstotka), pri matematiki 3,3 odstotka (lani 6 odstotkov), pri tretjem predmetu pa 4,8 odstotka (lani 8,6 odstotka).
Na Državnem izpitnem centru pojasnjujejo, da NPZ še vedno predvsem služi kot: »Dodatna informacija o znanju učencev, ki je namenjena učencem in njihovim staršem, učiteljem, šolam ter vzgojno-izobraževalnemu sistemu.« Temeljni cilj ostaja preverjanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnim načrtom. Kljub temu pa se je vloga NPZ z letošnjim letom razširila: dosežki pri slovenščini in matematiki v 9. razredu se zdaj upoštevajo pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Za učence to pomeni, da se lahko do 40 odstotkov točk pri vpisu pridobi na podlagi rezultatov NPZ – 20 odstotkov iz vsakega predmeta.
Odločitev o uporabi rezultatov NPZ pri vpisu je, kot pravijo na DIC, posledica večletnih opozoril ravnateljev in učiteljev, da učenci NPZ ne jemljejo dovolj resno, da starši poskušajo vplivati na ocenjevanje (za višje ocene, ki ne odražajo nujno znanja) ter da obstajajo velike razlike v kriterijih ocenjevanja med šolami. »Najbrž je na uvedbo dosežkov NPZ kot enega izmed meril pri omejitvi vpisa v srednje šole vplivalo, da je dosedanji sistem (vpliv samo šolskih ocen) iz leta v leto izkazoval velike slabosti,« so pojasnili pri DIC. Spremembe zakonodaje so bile sprejete na predlog stroke, v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Državno komisijo za NPZ in ravnatelji.
Zaskrbljenost med učenci in starši povzroča tudi dejstvo, da se ob pisanju NPZ še ne ve, ali bo določena srednja šola imela omejitev vpisa. Ta podatek bo objavljen šele konec maja, medtem ko je NPZ potekalo aprila. Lani je bilo takih šol kar 58, omejitev vpisa pa je zadevala 8206 kandidatov – kar 35,7 odstotka vseh. V primeru, da bo do omejitve prišlo, bo rezultat NPZ avtomatsko vplival na uspešnost kandidature.

Učenci, ki se NPZ iz opravičljivih razlogov ne morejo udeležiti, morajo svojo odsotnost utemeljiti – na primer z zdravniškim potrdilom ali dokazili o udeležbi na tekmovanjih ali v primeru izrednih okoliščin, kot so nesreče ali smrt v družini. Če bodo opravičeno odsotni (denimo zaradi bolezni, smrti v družini ali udeležbe na mednarodnem tekmovanju), bodo prejeli nadomestni rezultat, izračunan kot mediana dosežkov učencev s primerljivimi ocenami. Ker NPZ poteka v enem roku in ga ni mogoče ponavljati, se nekateri ravnatelji in starši sprašujejo, ali takšen sistem res omogoča enake možnosti za vse učence.
Veliko vprašanj se pojavlja tudi glede tretjega predmeta, ki ga vsaka šola določi med štirimi predmeti, izbranimi na ravni države. Kako zagotoviti primerljivost, če nekdo opravlja NPZ iz zgodovine, drugi pa iz športa? Na DIC pojasnjujejo, da se rezultat tretjega predmeta ne uporablja kot merilo za vpis, zato primerjava med različnimi učenci v tem kontekstu ni relevantna. »Prednost razširjenega nabora tretjega predmeta je v tem, da na sistemski ravni lahko vsako leto dobimo kakovostne podatke o večjem številu predmetov. Dobro vzorčenje zagotavlja dovolj zanesljiv vpogled v izbrane dimenzije znanja celotne populacije naših osnovnošolcev, kar je za vsak predmet zelo pomembno,« dodajajo.

Letos so NPZ prvič po skoraj dveh desetletjih pisali tudi tretješolci. S tem se je Slovenija vrnila k prvotnemu konceptu devetletke, kjer je bilo zunanje preverjanje predvideno ob koncu vsakega vzgojno-izobraževalnega obdobja (3., 6. in 9. razred). Leta 2006 je bilo NPZ za tretješolce ukinjeno zaradi sprememb v zakonodaji, a je bilo od leta 2017 znova možno prostovoljno sodelovanje v poskusnem preverjanju. »Na podlagi strokovnih mnenj je bila sprejeta odločitev in uzakonjena ponovna uvedba nacionalnega preverjanja znanja iz učnega jezika in matematike v 3. razredu,« pravijo na DIC. V testiranju sodelujejo vsi učenci, izjema so le priseljenci, ki šolo obiskujejo prvo ali drugo leto. Za njih je NPZ v 3. in 6. razredu še vedno prostovoljen, v 9. razredu pa obvezen.
Pretekle analize DIC so pokazale, da ocene v šoli niso vedno zanesljiv pokazatelj znanja, ki ga pokažejo učenci na NPZ. Leta 2024 so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 56,38 odstotne točke, pri matematiki 43,76. Medtem ko so nekateri učenci s trojkami dosegli nadpovprečne rezultate, je bilo tudi veliko primerov učencev s peticami, ki so dosegli zelo nizke točke – nekateri celo pod 15 odstotkov. Vse to kaže, da NPZ dejansko razkriva razlike v standardih ocenjevanja po šolah in lahko služi kot dodatna kontrola kakovosti znanja.

Trenutno se je zaključilo obdobje pritožb in vpogledov v rezultate, ki je učencem in staršem omogočilo, da preverijo ocenjene naloge in opozorijo na morebitne nepravilnosti. Končni rezultati NPZ bodo za devetošolce objavljeni 22. maja, za tretješolce 15. maja, za učence 6. razreda pa do 25. maja.
Letos je torej NPZ za marsikaterega devetošolca bolj kot kadarkoli prej preizkus, ki lahko vpliva na njegovo nadaljnjo pot. Čeprav naj bi bilo informativne narave, pa bodo številni učenci in starši letos rezultate pričakovali s precej več napetosti. Kot kaže, se vloga NPZ spreminja – z željo po večji objektivnosti in enakih merilih za vse, a hkrati z novimi vprašanji o pravičnosti, izvedljivosti in učinkih takšnega sistema.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se