Profimedia

Ko se poletje počasi, a vse bolj zanesljivo poslavlja, pride obdobje, ko se temperature precej igrajo z nami. Zjutraj nas pričaka hladen zrak, opoldne nas še vedno pogreje sonce, zvečer pa spet iščemo odejo, ob tem pa nam zadiši še topel čaj. V takšnih dneh večina ljudi preklopi na 'notranji način': v stanovanju je prijetno toplo, zunaj pa na nas preži hladen zrak, ki prezebe do kosti, ko stopimo iz hiše. In prav ta nenadna razlika v temperaturi je eden od glavnih razlogov, da se v prehodnih mesecih imunski sistem znajde na preizkušnji.

Gibanje

Kreatin za ženske: koristna posebnost ali marketinški nateg?

Ko se telo iz toplega prostora nenadoma znajde v hladnem zraku, se ožilje refleksno skrči. To je naraven obrambni odziv, s katerim telo ohranja toploto. A hkrati se zaradi tega upočasni pretok krvi, kar pomeni, da imunske celice težje krožijo do sluznic dihal in kože – tja, kjer nas najpogosteje napadejo virusi. Če se to dogaja večkrat na dan, ko na primer hitimo iz tople pisarne na hladen zrak in nazaj, telo porabi ogromno energije le za uravnavanje notranje temperature.

Pri občutljivejših ljudeh, zlasti pri tistih z nižjim krvnim tlakom, to lahko povzroči utrujenost, glavobole in celo omotico. Krvni tlak namreč ob prehodu iz toplote v mraz pade, včasih pa se zgodi nasprotno: krvne žile se prehitro razširijo, kar povzroči nenadne občutke vročine ali 'zardevanja'. Takšni kontrasti so še posebej obremenjujoči za srčno-žilni sistem, saj telo neprestano prestavlja med 'varčevanjem toplote' in 'hlajenjem'.

Profimedia

Imunski sistem na te spremembe reagira počasi. Če mu ne damo hkrati dovolj spanca, toplih obrokov in tekočine, začne padati odpornost. Telo pa se na temperaturne šoke odziva s stresom. Stresni hormon kortizol se v takih trenutkih poveča, kar zavira imunski odziv in zmanjšuje število belih krvničk. Zato ni naključje, da se prehladi najpogosteje pojavijo ravno v obdobjih, ko čez dan večkrat menjamo temperaturno okolje.

Toda dobra novica je, da lahko s preprostimi spremembami to ravnovesje ponovno vzpostavimo. Najpomembneje je, da se na mraz ne odzivamo s prekomernim ogrevanjem. Če je stanovanje ogreto na več kot 23 stopinj Celzija, je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo prevelika. Optimalno je, da je v prostoru okoli 20 stopinj, ponoči pa celo manj – med 17 in 19. Tako se telo postopoma prilagodi zunanjemu zraku in lažje ohranja stabilen krvni obtok.

Tudi kratki sprehodi na hladnem zraku niso grožnja – nasprotno, lahko so odlična vaja za ožilje. Ko se hladnemu zraku izpostavljamo zmerno in redno, se žile naučijo hitreje odzivati na spremembe in sčasoma postanejo prožnejše. To izboljša cirkulacijo, krepi imunski odziv in celo pripomore k boljšemu spancu. Največ koristi prinesejo jutranji sprehodi, ko je zrak čist in hladen, telo pa še ni obremenjeno s toploto prostorov ali obrokov.

Zdravje

6 navad, ki uničujejo vaše krvne žile (in kako se jim izogniti)

Pomembno je tudi, da telesa ne zavarujemo preveč. Več slojev oblačil, ki jih lahko po potrebi slečemo, je boljša izbira kot ena debela jakna. Če telo stalno držimo v preveliki toploti, izgubi sposobnost termoregulacije – kar pomeni, da postanemo bolj občutljivi na vsako spremembo.

Za zdrav krvni obtok so ključni tudi hidracija, magnezij in omega-3 maščobne kisline, saj pomagajo ohranjati elastičnost žilnih sten. Pozimi in jeseni večina ljudi popije premalo vode, ker ne čuti žeje, zato jo lahko nadomestimo s toplimi napitki, kamor med drugim sodijo zeliščni čaji, limona v topli vodi in juhe. Vse to ohranja dobro prekrvavitev in preprečuje, da bi se telo 'ustavilo' zaradi hladnega zraka.

V nasprotju s tem, kar si pogosto mislimo, ni mraz tisti, ki nas prehladi – temveč stres, ki ga telo doživi zaradi temperaturnega šoka. Ko se naučimo telesu omogočiti postopne prehode, ne krepimo zgolj odpornosti, ampak tudi izboljšamo počutje. Toplotni kontrasti so torej neizogibni, a če jih obvladamo zavestno, za imunski sistem ne predstavljajo grožnje, temveč dobrodošlo vajo.

Profimedia