Arhiv Štajerskega Tednika

Po mnenju pripravljavcev je bistveni cilj sprememb ohranitev in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja. Marsikdo pa meni, da gre zgolj za nekaj popravkov v šolskem sistemu, ki ne prinašajo bistvenih sprememb v konceptu poučevanja.

Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce, ki je v širši javnosti sprejet kot ena izmed pozitivnih rešitev. Podatki sicer kažejo, da v prvem razredu več kot 90 % šol že izvaja prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet. Glede na izkušnje iz tujine se v večini držav EU učenci začnejo učiti prvi tuji jezik kot obvezni predmet med šestim in sedmim letom starosti. V zadnjih letih se v osnovnih šolah EU povečuje tudi delež učencev, ki se učijo dva tuja jezika. Temu trendu naj bi sledile slovenske osnovne šole, saj je bila prvotno med spremembami tudi uvedba obveznega tujega jezika za učence zadnje triade. Vendar se je šolsko ministrstvo nato temu odpovedalo, saj je del pedagoške stroke opozarjal, da bi še en obvezni tuji jezik preveč obremenil učence. Ali so sprejeli pravo odločitev ali ne, bo najverjetneje pokazal čas. Je pa dejstvo, da si je kar nekaj ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja prizadevalo, da bi vendarle imeli učenci višjih razredov dva obvezna tuja jezika. Učenci se sicer še vedno lahko učijo drugi tuji jezik v okviru neobveznih izbirnih predmetov, za katere pa ni ravno veliko zanimanja.

NPZ v tretjem razredu je samo nepotreben stres

Preberite več v Štajerskem Tedniku