Največja krvnica kmetijstva je suša
Že večkrat smo omenili, da je bilo lansko leto z vidika kmetijstva izjemno težko, sedaj pa je znana tudi škoda po aprilski pozebi, avgustovskih poplavah in neurjih s točo. Državna komisija za ocenjevanje škode je potrdila, da so v letu 2023 vremenske neprilike povzročile za 88 milijonov evrov škode na kmetijskih pridelkih in še štiri milijone evrov na strojih, opremi … Lanska škoda za dobrih 20 milijonov evrov presega 20-letno povprečje, kljub temu pa je pol manjša kot škoda po katastrofalni suši iz leta 2022.
Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, spremenjenem padavinskem režimu, višjih povprečnih letnih temperaturah, daljših sušnih obdobjih, nevihtah z veliko intenzivnostjo padavin, točo in močnim vetrom. Vsi ti dogodki pa vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost kmetijske proizvodnje. V 20 letih je državna komisija za ocenjevanje škode potrdila za milijardo evrov škod v kmetijstvu. Najobsežnejša je bila pred dvema letoma, ko je suša povzročila za 238 milijonov evrov škode, od tega slabi dve tretjini na samih pridelkih, dobro tretjino pa so ocenjevalci pripisali izpadu krme. Škodni dogodki se pojavljajo skorajda vsako leto. Zadnje leto, ko ni bilo sproženo državno ocenjevanje škode, je bilo 2020. Sicer pa je država za povrnitev vsaj delčka izgubljenega prihodka kmetom in kmetijskim podjetjem v dveh desetletjih namenila 133 milijonov evrov ali 14 % ocenjene škode. Koliko pomoči bo vlada kmetom odkazala po lanskih vremenskih neprilikah, še ni znano.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
