Koliko bo stala legalizacija črne gradnje na Hrvaškem?
Številni, ki se ponašajo s črno gradnjo na Hrvaškem, so se včeraj razveselili vesti, da bo kmalu možna nova legalizacija objektov.
Kot smo že poročali, je hrvaška vlada v parlamentarno obravnavo posredovala novi zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi stavbami, po katerem bo mogoče legalizirati stavbe, zgrajene do 21. junija 2011, ki izpolnjujejo pogoje.
S podobnimi prijemi so že v preteklosti omogočili legalizacijo približno 900.000 nezakonito zgrajenih objektov, zdaj pa bodo novo priložnost dobili tisti, ki jim to ni uspelo do poteka zadnjega roka za vložitev vloge za legalizacijo 30. junija 2018.
Hrvaški minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić je sicer včeraj po seji hrvaške vlade poudaril, da bo možnost legalizacije veljala le za objekte, ki jih je bilo mogoče legalizirati po prejšnjih zakonih, pri čemer se širijo območja, na katerih ne bo mogoča. Ob tem bo glavni pogoj za vložitev vloge ta, da objekt obstaja na posnetku iz zraka iz leta 2011.
Prvič so lastniki objekte lahko naknadno legalizirali do konca junija 2013, drugi val pa je potekal od začetka julija 2017 do konca junija 2018. V hrvaški Istri je sicer po nekaterih ocenah približno 50.000 nezakonitih gradenj, pri čemer so med lastniki tako Hrvati kot tujci, med njimi Slovenci, Nemci, Avstrijci in Italijani.
Koliko bo stalo lastnike?
V tem, kako bo potekal nov val legalizacij objektov na Hrvaškem, danes podrobneje poroča hrvaški Jutarnji list. Kot poročajo, zaenkrat še ni znano, koliko bo celoten postopek stal lastnike zgradb, saj bo to opredeljeno s posebno uredbo, a gre pričakovati, da bo šlo za dražji projekt od tistega pred desetletjem. Takrat se je pristojbina plačala glede na velikost objekta, od česar je odvisen komunalni prispevek, ter tudi lokacijo in namembnost.
Kot primer so navedli povprečno hišo za stanovanjske namene s prostornino 600 kubičnih metrov, ki je bila nezakonito zgrajena znotraj gradbenega območja. Za legalizacijo takšne hiše je bilo treba takrat plačati 4200 kun, kar bi danes znašalo nekaj več kot 557 evrov. V primeru plačila v enkratnem znesku je bil na voljo tudi 25-odstotni popust, medtem ko je bilo mogoče pristojbino plačati tudi v desetih obrokih. Ob tem pri časniku opozarjajo, da pristojbina predstavlja manjši del celotnih stroškov legalizacije, saj je treba med drugim plačati še prispevek za vodo, komunalni prispevek in druga geodetska in arhitekturna opravila, tako so se denimo v primeru 400 kvadratnih metrov velike družinske hiše, ki je stala na hrvaški obali, stroški povzpeli tudi do 11.000 evrov.
Kakšen bo naval?
Po navedbah hrvaškega ministrstva za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje še nimajo ocene, koliko vlog bi lahko prejeli v tem valu. V prvih dveh krogih legalizacije so denimo prejeli skupno več kot 900.000 vlog oziroma zahtevkov, pri čemer jih je do danes približno 80.000 ostalo nerešenih. Ocenjujejo pa, da je 90 odstotkov tistih, ki bi bili upravičeni do legalizacije, to storilo že v prvih dveh valovih.
Kar zadeva širitev območij, na katerih legalizacija ne bo mogoča, je minister Bačić že v sredo navedel, da gre v tem primeru za območja, ki so v prostorskih načrtih opredeljena kot načrtovani infrastrukturni koridorji, saj legalizacija stavb ne sme onemogočiti gradnje strateške, komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
Kakšna dokumentacija bo potrebna
Bo pa tokrat celoten postopek digitaliziran, kar bo vse skupaj pohitrilo, je še poudaril Bačić. Posamezniki, ki se bodo odločili za legalizacijo, bodo morali najprej pridobiti katastrsko številko parcele, na kateri stoji objekt, ob tem pa bodo morali priložiti potrdilo pristojne geodetske uprave, da je bil objekt zgrajen pred 21. junijem 2011, ustrezno geodetsko študijo in arhitekturni posnetek objekta, še poroča Jutarnji list. Predložiti bo treba tudi izjavo pooblaščenega inženirja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavbe v skladu s predpisi, veljavnimi v času gradnje.
