Ministrica Fridl Jarc: Podatki se ne ujemajo s tistimi s primopredaje
Ministrstvo za kulturo govori o 8,9 milijona evrov manka, Levica pa trdi, da gre za političen poseg v nevladnike, medije in samozaposlene.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Brez zagotovljenih sredstev v proračunu ne more biti objavljen niti javni razpis, kaj šele sklenjene pogodbe.« S tem argumentom v Levici zavračajo razlago novega vodstva ministrstva za kulturo, da naj bi bilo treba zaradi velikega primanjkljaja znižati že odobrena sredstva za kulturne projekte.
Po njihovem je že samo dejstvo, da so bili razpisi objavljeni, odločbe izdane in pogodbe sklenjene, dokaz, da denar v proračunu obstaja.
Iz poslanske skupine Levica Vesna so za Svet24 sporočili, da navedbe o domnevnem finančnem primanjkljaju razumejo kot priročen izgovor nove oblasti za poseg v financiranje nevladnih organizacij, medijev in samostojnih delavcev v kulturi.
»Napovedano rezanje sredstev in neizplačilo pogodb je povsem jasna politična in ne tehnična odločitev. Je realizacija napovedi obračuna s kulturo in umetnostjo, poskus discipliniranja in utišanja vseh, ki aktualni vladi niso povšeči,« so zapisali za Svet24.
Ministrstvo: Manjka 8,9 milijona evrov
Novo vodstvo ministrstva za kulturo pod ministrico Ignacijo Fridl Jarc trdi drugače. Ministrstvo je 8. julija sporočilo, da je po natančnem pregledu finančnega stanja ugotovilo 8,9 milijona evrov manka za tekoče financiranje zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Največji primanjkljaj naj bi bil na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov.
Na ministrstvu so pojasnili, da so pregledali možne prerazporeditve znotraj proračuna in uvedli varčevalne ukrepe znotraj služb ministrstva: prekinitev študentskega dela, učinkovitejšo organizacijo dela, novo sistemizacijo, varčevanje pri materialnih stroških in odprodajo službenih vozil.
Ker naj to ne bi zadoščalo, napovedujejo tudi ustavitev odprtih postopkov razpisov in pozivov za sofinanciranje kulturnih projektov, zmanjšanje sredstev za investicije v javnih zavodih ter zamik kohezijskih projektov.
Ministrstvo je prejemnike sredstev pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila na podlagi že sklenjenih pogodb, saj naj bi bilo o nadaljnjem financiranju mogoče odločati šele po jesenskem rebalansu proračuna. Takrat naj bi se z aneksi na novo določile višine pogodbenih sredstev.
Fridl Jarc: Po pregledu se podatki ne ujemajo s tistimi s primopredaje
Nova ministrica za kulturo Fridl Jarc je nato »dejansko stanje,« ki so ga po njenih besedah v zadnjem mesecu ugotovili na ministrstvu, predstavila še na današnji novinarski konferenci, pri čemer je »odločno zanikala,« da gre za kakršno koli politično obračunavanje s »katerim koli kulturnim subjektom, ki deluje ne območju Slovenije.«
Poudarila je še, da se podatki po pregledu stanja ne ujemajo s podatki, ki so jih prejeli ob primopredaji. Navedla je, da tako v zadevi ne gre za kakršno koli afero trenutnega ministrstva, temveč je afera drugje, pri prejšnjemu vodstvu.
Fridl Jarc je obenem zanikala, da bodo zdaj na udaru samozaposleni v kulturi. »Prav tiste rešujemo v tem trenutku,« je poudarila ter dodala, da so zaradi »izjemnega manka in odgovornosti, da do konca decembra zagotavljamo plačevanje socialnih prispevkov,« nemudoma pregledali vse postavke ministrstva za kulturo. Poudarila je, da so najprej začeli zmanjševati stroške na samem ministrstvu.
Nova ministrica je ob tem Asti Vrečko očitala, da so v prejšnjem mandatu stroški na ministrstvu poskočili. Očitala ji je tudi zaposlovanje na ministrstvu po volitvah, saj da je tako prevzemala obveznosti, za katera ni imela podlage v finančnem načrtu.
Fridl Jarc je tudi zanikala trditev, da so ustavili izplačevanje zahtevkov po že podpisanih pogodbah. Je pa ob tem izpostavila, da ima vsaka pogodba, podpisana na podlagi razpisa, tudi klavzulo, da se lahko v primeru rebalansa proračuna sredstva ustrezno zvišajo ali znižajo.
Pod črto, Fridl Jarc je zatrdila, da se bodo sredstva »morebiti« zmanjševala z rebalansom proračuna, ko bodo tudi videli, kaj jim lahko ministrstvo za finance zagotovi in kaj ne. Sporno obvestilo po njenih besedah ni bilo nič več kot to, »obvestilo,« da bodo lahko upravičenci »lažje načrtovali svoje stroške.« Zatrdila je, da so obvestilo prejeli »vsi prijavitelji« in da to še ne pomeni nujno zmanjševanja sredstev.
Levica: ministrstvo smo predali z rekordnim proračunom
V Levici takšno razlago odločno zavračajo. Poudarjajo, da je bilo ministrstvo za kulturo pred mesecem dni predano z najvišjima proračunoma v zgodovini države.
»Ministrstvo za kulturo smo pred enim mesecem predali z najvišjima proračunoma v zgodovini Slovenije v višini 282,3 milijona evrov za leto 2026 in 297,8 milijona evrov za leto 2027,« so zapisali.
Ob tem dodajajo, da so poleg rednih proračunskih sredstev na voljo še evropska kohezijska sredstva in sredstva iz podnebnega sklada, ki naj bi jih ministrstvo prvič pridobilo v prejšnjem mandatu. Po njihovih navedbah so maja zagotovili še dodatna sredstva s prerazporeditvijo z drugega ministrstva.
Zato v Levici trdijo, da ne gre za nenadoma odkrito luknjo, temveč za politično odločitev novega vodstva. Njihova ključna poanta je preprosta: če sredstva ne bi bila zagotovljena, ministrstvo ne bi moglo voditi razpisov, izdajati odločb in sklepati pogodb.
»To je že zadosten dokaz, da sredstva so,« so zapisali.
»Priročen izgovor za napad na nevladni sektor«
V Levici so prepričani, da se pod krinko rebalansa dogaja preusmerjanje kulturne politike. Po njihovem nova oblast ne rešuje tehničnega proračunskega problema, ampak si odpira prostor za znižanje sredstev tistim delom kulture, ki jih desnica že dlje časa politično napada.
»Edini razlog, zakaj SDS niža sklenjene zakonite pogodbe in prekinja razpise za medije, nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v tem trenutku, je, ker jim je to priročen izgovor za napad na nevladni sektor, hkrati pa želijo rezervirati sredstva za na hitro ustanovljeni Muzej osamosvojitve in druge svoje arbitrarno določene politične cilje in projekte,« so zapisali za Svet24.
Pri tem opozarjajo na vzorec iz prejšnjega mandata SDS. »Blokade financiranja na kulturi so del znanih SDS-ovih političnih manevrov, enako se je dogodilo filmarjem leta 2021, ko jim niso želeli izplačati sredstev do konca leta,« navajajo.
Spor ni samo računovodski
Zadeva se je hitro razširila prek vprašanja ene proračunske postavke. Ministrstvo govori o stabilizaciji financiranja, finančni vzdržnosti in preprečevanju novih obveznosti brez proračunskega kritja.
Levica govori o političnem rezu, usmerjenem proti nevladnikom, medijem in samozaposlenim v kulturi.
»Nevladnim organizacijam in samostojnim kulturnim delavcem desnica ves čas grozi. Celotno predvolilno kampanjo jih je diskreditirala ter jim žugala z znižanjem sredstev. Sedaj pa se to dogaja,« so zapisali.
Kot prvi korak nove politike omenjajo ponovno ustanovitev Muzeja osamosvojitve in njegovo umeščanje v prostore na Metelkovi 6, ki so po njihovih navedbah namenjeni delovanju nevladnih organizacij.
»Prvi korak je bil postavitev novoustanovljenega Muzeja za osamosvojitev v pisarne na Metelkovo 6, ki je namenjena za delovanje nevladnikov, drugi pa grožnja z zamrznitvijo sredstev,« so navedli.
Ob tem opozarjajo tudi na omembe ukinitve Zavoda za sodobni ples. Po njihovih besedah bi bil ta zavod ukinjen že drugič, ko je na oblasti SDS.
Kaj pravi pravna stroka nevladnikov
Vprašanje, ali lahko ministrstvo zgolj na podlagi obvestila o pripravi rebalansa ustavi izplačevanje po že podpisanih pogodbah, je odprlo tudi pravno dilemo.
CNVOS, krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, je prejemnikom takšnih obvestil svetovala, naj pogodbene aktivnosti izvajajo naprej, plačujejo račune ter zahtevke in poročila še naprej pošiljajo v pogodbenih rokih.
Po njihovem obvestilo ministrstva o pripravi rebalansa samo po sebi ni zadostna pravna podlaga za spremembo izvajanja programov ali zavračanje pravočasnih zahtevkov za izplačilo.
CNVOS opozarja, da imajo ministrstva po pogodbah praviloma možnost zmanjšati financiranje, če se njihova proračunska sredstva dejansko zmanjšajo. Toda do tega mora najprej priti, zmanjšanje pa velja šele, ko je sklenjen aneks oziroma je pogodba spremenjena. Do takrat velja izvorna pogodba. Če ministrstvo popoln zahtevek zavrne, je sredstva po njihovem mogoče iztožiti.
Enako poudarjajo v Levici. »Vsekakor ne more biti zgolj napoved oziroma obvestilo prek elektronske pošte s strani uradnika, da rebalans prihaja, samo po sebi pravna podlaga, da se prenehajo izplačevati sredstva na podlagi zakonito sklenjenih pogodb,« so zapisali.
»Vsakršno drugačno ravnanje je lahko pravno sporno«
V Levici trdijo, da so bili vsi javni razpisi, odločbe in pogodbe v njihovem mandatu izvedeni in sklenjeni na podlagi natančno določenih finančnih sredstev v proračunu ministrstva.
»Ta denar mora še vedno biti na teh proračunskih postavkah,« poudarjajo.
Po njihovem je ministrstvo dolžno izplačati sofinanciranje v višini, kot je določena v pogodbi, oziroma skleniti pogodbo na podlagi veljavne odločbe. »Vsakršno drugačno ravnanje novega vodstva ministrstva je lahko pravno sporno, kar potegne za seboj tudi odškodninsko odgovornost,« so zapisali.
To je najostrejši del njihovega odziva: novo vodstvo po eni strani govori o primanjkljaju, Levica pa odgovarja, da pravno veljavne pogodbe niso politični letak, ki ga lahko vlada ob rebalansu preprosto prepiše.
Ministrstvo: ukrepi so začasni
Na ministrstvu poudarjajo, da gre za začasne ukrepe, katerih namen je preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega kritja. Po sprejetju rebalansa naj bi ponovno ocenili razpoložljiva sredstva in nadaljnje odločitve sprejeli v skladu z zakonodajo in proračunskimi okviri.
Ob tem navajajo, da se zavedajo posledic za ustvarjalce, organizacije in javne zavode, vendar naj bi bil cilj stabilizacija financiranja ter dolgoročno vzdržnejše financiranje kulturnega sektorja.
Po njihovem se položaj razlikuje od postopka do postopka: nekateri razpisi so že zaključeni s pogodbami, drugi so še v teku, ponekod odločbe še niso bile izdane. Nadaljnje ravnanje naj bi bilo zato odvisno od pravnega in dejanskega stanja posameznega postopka ter od razpoložljivih sredstev po rebalansu.
A ta pojasnila niso pomirila izvajalcev. Številni kulturni producenti in ustvarjalci naj bi obvestilo ministrstva razumeli kot neposredno grožnjo že načrtovanim programom, honorarjem, festivalom, predstavam in drugim dogodkom.
»Če bi ostali mi, takšnega obvestila ne bi dobil nihče«
V Levici zavračajo tudi očitek o »pretiranem trošenju« prejšnjega vodstva ministrstva. Trdijo, da so prerazporeditve znotraj proračuna običajen del dela vsakega ministrstva, zlasti iz postavk, kjer sredstva ostanejo neporabljena.
»Prerazporeditve znotraj proračuna iz postavk, kjer sredstva ostanejo neporabljena, se izvajajo vsako leto in tudi v veljavnem proračunu se je junija vedelo, kje ta sredstva so, a smo kljub temu tik pred odhodom zagotovili še dodatna sredstva,« so zapisali.
Po njihovih navedbah so se sredstva za kulturo v prejšnjem mandatu zvišala za približno 25 odstotkov v primerjavi s proračunom ministrstva junija 2022, ko je Levica prevzela kulturni resor.
»Če bi ostali na ministrstvu za kulturo, prav gotovo nihče ne bi dobil takšnega obvestila, sredstva bi, kot vsako leto v našem mandatu, dobili vsi izplačana,« so sporočili.
Ob tem spominjajo, da so se tudi sami ob prevzemu ministrstva leta 2022 soočili s premalo sredstvi na določenih postavkah, med drugim pri filmskih festivalih in financiranju Centra slovanskih kultur, vendar se financiranje zato ni ustavilo.
»Nikomur se ni vzel niti en evro, ravno nasprotno, vsem smo zagotovili ustrezno plačilo, določene postavke še zvišali in tudi izpolnili vse pogodbene obveznosti,« so navedli v Levici.
Strah pred odpovedmi po vsej Sloveniji
V Levici opozarjajo, da škoda nastaja že zdaj, še preden bi bil rebalans sploh sprejet. Po njihovih navedbah že sama napoved znižanja sredstev pri izvajalcih povzroča negotovost in odpovedi načrtovanih aktivnosti.
»V resnici pa to ni problem le za kulturne delavce, ki ne bodo dobili plačila, organizatorje, ki bodo morda ponovno primorani zastaviti premoženje, saj so projekti že v teku, ampak vpliva na vse nas in našo družbo,« so zapisali.
Po njihovem bi morebitno znižanje sredstev pomenilo manj festivalov, dogodkov, predstav, razstav, pogovorov, filmskih večerov, otroških delavnic in kulturno-umetnostne vzgoje po vsej Sloveniji. Prav zato vztrajajo, da spor ni omejen na ministrstvo, stranke ali nevladne organizacije, ampak zadeva dostop do kulture tudi zunaj večjih mestnih središč.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
