Sašo Švigelj

»Nobene dileme ni, da moramo povečati naše varnostne kapacitete. Zavestno govorim o varnostnih kapacitetah, ne govorim samo o obrambnih kapacitetah,« je v Bruslju povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

K varnosti namreč lahko prispevajo tudi projekti, namenjeni dvojni civilni in vojaški rabi, in ne samo vojaška oprema, je dejal. Po njegovih besedah gre za kibernetsko in informacijsko varnost, pa tudi infrastrukturo: »Govorimo o izdatkih za povečanje varnostnih kapacitet in znotraj tega verjamemo, da je tudi del kohezijskih sredstev možno usmeriti v to. Konec koncev bi bil lahko celo del sredstev, ki bi bili sicer namenjeni za infrastrukturne projekte znotraj kohezije, namenjen za tovrstne projekte.«

Za kaj konkretno bi lahko namenili kohezijska sredstva, je še prezgodaj govoriti, je dejal Boštjančič. Šlo bi verjetno med drugim za infrastrukturne projekte.

• Voditelji EU podprli 800 milijard evrov težak načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti

Preusmeritev dela kohezijskih sredstev sicer predvideva tudi pretekli teden predstavljeni načrt Evropske komisije, namenjen okrepitvi evropske varnosti oziroma obrambe, ki bi lahko prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v to področje.

Vključuje še možnost štiriletnega odstopanja od evropskih proračunskih pravil in vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v katerem bi bilo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Predvideva pa še možnost štiriletnega odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kar bodo lahko članice izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda na leto.

Slovenija za postopno povečanje izdatkov

Slovenija je po Boštjančičevih besedah bolj naklonjena sprožitvi t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru obstoječih pravil, kar predlaga tudi komisija. Meni, da fiskalnih pravil ni treba spreminjati, kot se zavzemajo nekatere države članice.

»Vsi se strinjamo, da je treba povečati izdatke. Slovenija zagovarja, da mora biti to povečanje postopno. Nemogoče je namreč čez noč ali pa recimo v roku enega leta skočiti z 1,5 na dva ali 2,5 odstotka,« je glede zviševanja izdatkov za obrambo še povedal Boštjančič. Izpostavil je, da je treba pripraviti strategijo zviševanja izdatkov.