Muzej novejše zgodovine Slovenije bo 7. julija 2016 ob 17. uri odprl na gradu Rajhenburg v Brestanici novo stalno muzejsko razstavo o kazenskih ustanovah na gradu Rajhenburg v letih 1948-1966. Ob odprtju razstave bo izšel tudi katalog, ki bo podrobneje predstavljal delovanje kazenskih ustanov na gradu v tem obdobju. Avtorica razstave in kataloga je kustosinja muzeja Irena Fürst.

Po razpustu reda menihov trapistov 28. februarja 1947 je bil grad Rajhenburg nacionaliziran. Ko je maja 1948 grad prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve LRS je v njem bivalo 27 rudarskih družin in nekaj zaposlenih na nekdanjem samostanskem posestvu. Zanje so poiskali nadomestna stanovanja, grad pa začeli preurejati v kazensko ustanovo, v Kazensko poboljševalni dom (KPD) za ženske. Grad Rajhenburg so izbrali, da vanj premestijo obsojenke iz KPD Begunje na Gorenjskem. V gradu so uredili 37 sob s 628 posteljami. Preuredili so tudi stavbi pred gradom za potrebe uprave, v neposredni bližini gradu pa začeli z gradnjo miličniškega doma.

Zapornice iz Begunj je vlak pripeljal v Rajhenburg 30. junija 1948. Pripeljali so politične zapornice, obdolžene kaznivih dejanj zoper ljudstvo in oblast, zoper splošno ljudsko premoženje in zadružno lastnino, zoper uradno dolžnost; obdolžene so bile sovražne propagande, ovaduštva, vohunstva, pobegov preko meje z elementi sovražnega dejanja in podobno. Tri četrtine je bilo političnih zapornic, ena četrtina pa kriminalk, obdolženih različnih kriminalnih dejanj. V KPD Rajhenburg so bile zaprte tudi na političnih procesih obdolžene zapornice. Med njimi je najbolj znana Angela Vode.

V letu 1948 je bilo v KPD Rajhenburg največje skupno število zapornic, 1.081, od tega 756 političnih in 325 kriminalk. Konec leta jih je bilo še 705, saj so bile nekatere izpuščene po prestani kazni, druge pogojno izpuščene, amnestirane ali premeščene, tri so pobegnile, dve pa sta umrli. Osnovni cilj dela z zapornicami je bila prevzgoja, predvsem prevzgoja z delom. Tako so zapornice v KPD Rajhenburg opravljale različna dela v zavodu, delavnicah in na ekonomiji. V prostem času so se tudi izobraževale, saj je bilo tako izobraževanje, kot tudi kulturno-prosvetno delo, sredstvo prevzgoje.

Ker je bila večina sodnih postopkov proti političnim zapornicam, če ne celo vsi, montirana, so v letih 1952 in 1953 številne zapornice uspele s prošnjami za pomilostitev. V poznejših letih je bila večina rehabilitirana in spoznana za krivo obdolžene. V KPD so tako ostale le še zapornice obdolžene kriminalnih dejanj in 15. junija 1956 je bil KPD za ženske na gradu Rajhenburg ukinjen, 230 obsojenk pa so meseca julija premestili v KPD Ig pri Ljubljani.

4. septembra 1956 je bil v Brestanici ustanovljen nov samostojen KPD odprtega tipa za moške obsojence. To je bil prvi dom odprtega tipa v Sloveniji, ki je sprejel do 50 obsojencev. Ti so bivali v stavbi nad gradom, ki je bila v letih 1948–1950 zgrajena za zaposlene, delali pa so na ekonomiji zavoda. 13. januarja 1959 je bil odprti KPD za moške ukinjen kot samostojni zavod in namesto njega je bilo organizirano delovno naselje KPD Dob z režimom odprtega tipa. Na ekonomiji »Bohor« so intenzivno gospodarili vse do 15. julija 1963, ko je bil KPD Brestanica ukinjen.

V gradu, ki ga KPD za moške ni uporabljal, je bilo 11. marca 1957 urejeno taborišče za madžarske begunce, ki so po revoluciji oktobra 1956 bežali iz Madžarske. Pri urejanju gradu za begunce so sodelovali tudi zaporniki. Taborišče je delovalo do 1. novembra 1957. Po prenehanju delovanja taborišča za madžarske begunce je bila v gradu konec leta 1957 ustanovljena Sprejemna postaja Brestanica kot baza za sprejem tistih, ki so bili prijeti ob poskusu ilegalnega prehoda čez zahodno mejo. Leto pozneje, leta 1958, pa je bil za obdelavo prebežnikov iz drugih republik FLRJ v gradu ustanovljen tudi Zvezni zbirni center Ministrstva za notranje zadeve FLRJ, ki je deloval na gradu vse do konca aprila 1966.

Zbirko bodo dopolnjevala tudi pričevanja političnih zapornic, ki so bile obdolžene različnih političnih deliktov in so prestajale kazen na gradu v KPD za ženske in zapornika, ki je skušal pobegniti preko meje in je bil zaprt v Sprejemni postaji Brestanica. Na ogled bodo tudi originalni dokumenti in predmeti, fotografsko gradivo pa bo skupaj z zgodbami obsojenih na ogled na računalniku v zbirki.

Prijazno vabljeni.