Pri skoraj 29 letih: zakaj Slovenci ostajamo pri starših
Skoraj štirje mladi Slovenci od petih do 29. leta še živijo s starši. Od doma odhajamo precej pozneje od evropskega povprečja – a ima to tudi svoje prednosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pri 21 letih svoje stanovanje, pri 25 redna služba in pri 30 družina? Predstava o tem, kdaj naj bi mlad človek dokončno zapustil domače gnezdo, se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Visoke cene stanovanj, najemnine, študij in negotovi prvi koraki na trgu dela pomenijo, da je pot do popolne samostojnosti za številne daljša.
V Sloveniji še posebej. Najnovejši podatki Eurostata za leto 2025 kažejo, da mladi pri nas dom staršev zapustijo povprečno pri 28,8 leta. Povprečje Evropske unije je 26,3 leta, kar pomeni, da se mladi v Sloveniji od doma odselijo približno dve leti in pol pozneje od povprečnega mladega Evropejca.
Razlika se na prvi pogled morda ne zdi velika, vendar evropska primerjava pokaže, kako zelo različne so navade in razmere v posameznih državah. Medtem ko se v nekaterih državah mladi osamosvojijo kmalu po dvajsetem letu, drugod doma ostajajo tudi po tridesetem. Slovenija je precej bližje drugi skupini.
Še zgovornejši je podatek, koliko mladih dejansko še živi pod isto streho s starši. V Sloveniji je bilo leta 2025 takšnih kar 79,9 odstotka mladih med 16. in 29. letom. Preprosto povedano: skoraj štirje od petih. V vsej Evropski uniji je s starši živelo 68,5 odstotka mladih te starosti, torej za dobrih 11 odstotnih točk manj kot pri nas.
Moški doma ostanejo dlje
Razlika je precejšnja tudi med spoloma. Slovenke so leta 2025 starševski dom zapustile povprečno pri 27,5 leta, Slovenci pa pri 30 letih. Pri moških torej povprečna starost ob odhodu od doma že doseže tridesetico.
Podoben vzorec sicer velja za vso Evropsko unijo. Tudi drugod se ženske praviloma odselijo prej. V EU so leta 2025 starševski dom zapustile povprečno pri 25,3 leta, moški pa pri 27,3 leta. Razlika med spoloma tako znaša približno dve leti, v Sloveniji pa je še nekoliko večja.
Slovenija po poznem odhodu od doma sicer ni evropska izjema. Še dlje s starši ostajajo mladi v več državah južne in jugovzhodne Evrope.
Na vrhu je Hrvaška, kjer mladi starševski dom zapustijo šele pri povprečno 31,5 leta. To je skoraj pet let pozneje od povprečja EU. V Grčiji in na Slovaškem se odselijo pri 30,9 leta, v Španiji in Italiji pa pri 30,2 leta.
Na drugi strani Evrope je slika skoraj obrnjena. Na Finskem se mladi odselijo že pri povprečno 21,4 leta, na Danskem pri 21,8 leta, v Estoniji in Litvi pa pri 22,7 leta. Slovenski mlad človek tako starševski dom v povprečju zapusti več kot sedem let pozneje kot mladi Finec.
Razlike so tako velike, da je težko govoriti o enem samem evropskem vzorcu osamosvajanja. Med najzgodnejšim in najpoznejšim povprečnim odhodom od doma je približno deset let.
Skoraj 80 odstotkov jih še živi doma
Podobno sliko pokaže delež mladih, ki še živijo s starši. V Sloveniji je bilo leta 2025 med mladimi, starimi od 16 do 29 let, takšnih 79,9 odstotka. Med moškimi je bil delež še višji, 83,2-odstoten, med ženskami pa je znašal 76,1 odstotka.
Povprečje EU je bilo 68,5 odstotka. Tudi tu so razlike med državami izjemne. Na Hrvaškem je s starši živelo 89,1 odstotka mladih, na Danskem pa le 32,5 odstotka. Če je torej življenje s starši v poznih dvajsetih v Sloveniji nekaj povsem običajnega, je v nekaterih severnoevropskih državah precej manj pogosto.
V zadnjih letih odhajamo nekoliko prej
Čeprav imamo občutek, da mladi doma ostajajo vedno dlje, najnovejši podatki pokažejo nekoliko drugačno sliko.
Leta 2022 je bila povprečna starost ob odhodu iz gospodinjstva staršev v Sloveniji 29,4 leta. Leto pozneje je padla na 29,1 leta, leta 2024 na 28,9, lani pa na 28,8 leta.
V zadnjih treh letih se je torej povprečna starost celo nekoliko znižala. Slovenija je kljub temu med državami, kjer se mladi od staršev odselijo razmeroma pozno.
Razlogov za velike razlike med evropskimi državami ni mogoče iskati samo v denarju. Eurostat med dejavniki, ki vplivajo na odhod od doma, izpostavlja razmere na trgu dela, stroške stanovanj in življenjske stroške, pa tudi kulturne značilnosti posameznih držav ter družinske in partnerske okoliščine.
Je ostati doma pri 28 letih res tako slabo?
Dolgo bivanje pri starših se pogosto predstavlja kot znak, da se mladi težko osamosvojijo. Toda obstaja tudi druga plat zgodbe.
Če ima mlad človek doma dovolj prostora in zasebnosti ter so odnosi med družinskimi člani dobri, je lahko nekaj dodatnih let pod domačo streho precej razumna finančna odločitev.
Najemnina je namreč le začetek stroškov samostojnega življenja. Ko se človek odseli, mora poleg nje plačevati še elektriko, ogrevanje, vodo, internet, zavarovanje in druge stanovanjske stroške. Temu je treba prišteti hrano, opremo stanovanja in vse drobne izdatke, ki jih v skupnem gospodinjstvu pogosto niti ne opazimo.
Če del teh stroškov odpade ali si jih člani gospodinjstva razdelijo, lahko mladi večji del prihodkov namenijo prihrankom. Nekaj let bivanja doma lahko tako pomeni denar za polog pri stanovanjskem kreditu, nakup avtomobila, dodatno izobraževanje ali preprosto finančno rezervo, ki jo je ob popolnoma samostojnem življenju precej težje ustvariti.
Seveda le pod pogojem, da denar, ki ga mlad človek prihrani pri stanovanjskih stroških, v resnici ostane na računu.
Zgodnja samostojnost ima svojo ceno
Pri tem je zanimiva še ena evropska statistika. Leta 2024 je 9,7 odstotka mladih med 15. in 29. letom v EU živelo v gospodinjstvih, v katerih so stanovanjski stroški predstavljali najmanj 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Eurostat takšen položaj označuje kot stanovanjsko stroškovno preobremenjenost.
V Sloveniji je bilo takšnih mladih le tri odstotke.
Toda iz tega ne moremo sklepati, da so stanovanja za slovenske mlade poceni. Podatek meri razmere v gospodinjstvu, v katerem mladi dejansko živijo. Ker jih pri nas zelo veliko ostaja v gospodinjstvu staršev, se lahko prav s skupnim bivanjem izognejo temu, da bi morali sami nositi visoko najemnino in vse druge stanovanjske stroške.
Zanimivo je, da Eurostat pri evropskih podatkih opaža tudi nasproten pojav: v nekaterih državah, kjer se mladi odseljujejo zelo zgodaj, je delež mladih, ki jih stanovanjski stroški močno obremenjujejo, višji. Zgodnja samostojnost ima torej lahko zelo konkretno ceno.
Ko pod isto streho živijo tri generacije
Življenje pri starših pa ni samo vprašanje prihrankov. V večgeneracijskem gospodinjstvu se lahko delijo tudi vsakdanje obveznosti. Odrasli otroci lahko prispevajo k položnicam, nakupom in vzdrževanju hiše ter pomagajo staršem, ti pa lahko pozneje pomagajo pri varstvu vnukov in drugih obveznostih.
Takšna ureditev seveda ni primerna za vsakogar. Veliko je odvisno od odnosov, velikosti stanovanja ali hiše, zasebnosti in tega, ali odrasel otrok doma dejansko živi kot samostojna odrasla oseba ali je finančno popolnoma odvisen od staršev.
Prav tako ni mogoče spregledati mladih, ki bi se radi odselili, pa si tega preprosto ne morejo privoščiti. Prostovoljna odločitev, da bo nekdo še nekaj let živel doma in varčeval, je nekaj povsem drugega kot položaj, ko človek kljub redni zaposlitvi nima možnosti za lastno ali najeto stanovanje.
Selitev ni edino merilo samostojnosti
Slovenija ima ob tem še eno posebnost. Pri nas velik del prebivalstva živi v lastniških stanovanjih in hišah. Po podatkih Sursa je leta 2021 v lastniških stanovanjih živelo 82,8 odstotka prebivalcev.
To ustvarja tudi možnosti, ki jih statistika o »odhodu od staršev« težko zajame. Življenje v hiši staršev lahko pomeni skupno kuhinjo in kopalnico, lahko pa gre za ločeno stanovanje v drugi etaži, svoj vhod in tako rekoč samostojno gospodinjstvo.
Zato številka 28,8 leta sama po sebi še ne pove, ali je nekdo pri teh letih samostojen ali ne.
Pove pa nekaj drugega: evropski modeli odraščanja in osamosvajanja so zelo različni. Medtem ko mladi na severu Evrope pogosto zapustijo dom že kmalu po dvajsetem letu, je na jugu in tudi v Sloveniji življenje s starši precej daljše.
In čeprav si večina mladih prej ali slej želi svoj prostor, ostati nekaj let dlje doma ni nujno samo posledica težav. Če takšna ureditev ustreza vsem v gospodinjstvu, lahko pomeni tudi možnost, da človek v odraslo življenje stopi z nekaj več prihranki in nekoliko manj finančnega pritiska.
Pri današnjih cenah stanovanj pa to nikakor ni zanemarljiva prednost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
