Milijonske ponudbe poslancem? Tako bo zdaj obtožbe preverjal NPU
NPU bo preverjal domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resnice. Policija je zavarovala dokaze in navezala stik z možnimi viri informacij.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Domnevne poskuse podkupovanja oziroma nedovoljenega vplivanja na poslance Resnice bo preverjal Nacionalni preiskovalni urad, so za STA sporočili z Generalne policijske uprave.
Policija je na podlagi javnih objav, objav na družbenih omrežjih in drugih informacij začela preverjati, ali obstajajo razlogi za sum kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Na policiji so po poročanju STA pojasnili, da so že zavarovali posamezne dokaze, ki bi lahko bili pomembni za nadaljnji postopek, in začeli preverjati dejstva ter okoliščine primera. Med drugim so navezali stik z osebami, ki bi lahko podale koristne informacije. Več podrobnosti za zdaj ne razkrivajo, saj postopek še poteka.
Kaj pomeni, da zadevo prevzema NPU
Nacionalni preiskovalni urad deluje znotraj Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in obravnava zahtevnejše primere, med drugim s področja gospodarske kriminalitete, korupcije in drugih kompleksnih kaznivih dejanj. To pomeni, da bo zadevo vodila specializirana policijska struktura, ki bo preverjala, ali javne navedbe presegajo raven politične trditve in kažejo na konkretne znake kaznivega dejanja.
V praksi to pomeni predvsem preverjanje osnovnih vprašanj: kdo naj bi ponudbo dal, komu, kdaj, prek koga, v kakšni obliki in za katero parlamentarno ravnanje. Če teh podatkov ni ali jih ni mogoče dokazno podpreti, zadeva lahko ostane pri preverjanju navedb. Če pa so navedbe podprte s sporočili, pričami, posnetki, dokumenti ali drugimi sledmi, se lahko postopek nadaljuje bolj intenzivno.
Očitki o sedemmestnih zneskih
Zadeva je v javnost prišla po torkovi pobudi vodje poslanske skupine Resnica Katje Kokot, ki jo je naslovila na predsednika državnega zbora in prvaka Resnice Zorana Stevanovića. V njej je navedla, da naj bi prišlo do poskusov nedovoljenega vplivanja na poslance Resnice Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijiča.
Po navedbah iz stranke naj bi jim bile v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem ponujene premoženjske koristi. V Resnici so govorili o sedemmestnih zneskih.
Kdo naj bi poskušal vplivati na poslance, niso razkrili. Navedli so le, da naj bi ponudbe prihajale z levega političnega pola, po njihovih trditvah pa naj bi bila v ozadju tudi nekatera državna podjetja, navaja STA.
Prav ta del bo za nadaljnji postopek odločilen. Splošna navedba o »sedemmestnih številkah« je politično odmevna, za kazenskopravno presojo pa bo pomembno predvsem to, ali jo je mogoče povezati s konkretnimi osebami, okoliščinami in morebitnimi dokazi.
Organi pregona bodo morali ugotoviti, ali je šlo za dejansko ponudbo koristi, za posredovanje sporočila prek tretje osebe, za politični pritisk ali za navedbo, ki je ni mogoče dokazno potrditi.
Kako poteka postopek
Gre za fazo predkazenskega postopka. Po pojasnilih državnega tožilstva policija po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe razišče dejanske okoliščine, nato pa ovadbo skupaj z dokaznimi viri pošlje državnemu tožilcu. Ta lahko ovadbo zavrže, zahteva sodno preiskavo ali vloži neposredno obtožnico, če je zadeva dovolj jasna.
V tej fazi lahko policija zbira obvestila, opravlja pogovore z osebami, ki bi lahko kaj vedele, zavaruje dokumentacijo in preverja komunikacijo oziroma druge sledove, če za to obstajajo zakonski pogoji. Pri zahtevnejših korupcijskih zadevah ima pomembno vlogo tudi tožilstvo, ki lahko usmerja delo policije. Kazensko ovadbo je mogoče vložiti na policijo ali državno tožilstvo, skupaj z dokazi; policijo pa po potrebi usmerja državni tožilec.
Če bo šlo za sume korupcijskih kaznivih dejanj, bo pomembno tudi vprašanje pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva. To je pristojno tudi za korupcijska kazniva dejanja, kar je za STA izpostavilo tudi ljubljansko okrožno tožilstvo.
Časovnica bo odvisna od dokazov
Koliko časa bo preverjanje trajalo, v tej fazi ni mogoče napovedati. Če bodo poslanci organom pregona predložili konkretne podatke, denimo imena, datume, komunikacijo, morebitne posrednike ali druge dokazne sledi, se lahko začetna faza premakne hitreje. Če pa bodo navedbe ostale splošne ali vezane predvsem na ustne pogovore brez neposrednih dokazov, lahko preverjanje traja bistveno dlje.
Pri takšnih zadevah zato ni odločilno le, kako resni so očitki v političnem smislu, ampak predvsem, ali jih je mogoče preveriti po kazenskopravnih merilih. Za nadaljnji postopek bo ključno, ali bodo podpisane izjave poslancev vsebovale dovolj konkretne podatke o domnevnih ponudbah in osebah, ki naj bi pri tem sodelovale.
Stevanović predal izjave poslancev
Stevanović je danes v državnem zboru povedal, da je Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani predal podpisane izjave poslancev Resnice z očitki o poskusih podkupovanja oziroma vplivanja nanje. Ob tem je ocenil, da so v Resnici svoje opravili že s tem, ko so, kot je dejal, »elemente določenih kaznivih dejanj podkupovanja« naznanili javno.
Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so za STA pojasnili, da naznanitve suma kaznivega dejanja med pregledano in evidentirano pošto še niso prejeli. Dodali so, da je za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj prvenstveno pristojno Specializirano državno tožilstvo.
Stevanović tudi danes ni želel razkriti, od kod naj bi prihajali domnevni poskusi vplivanja, niti za katera državna podjetja naj bi šlo. Kot je pojasnil, ne želi vplivati na postopke organov pregona, za katere pričakuje, da bodo stekli.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
