Sa. R.

Sindikati so danes pričakovano naznanili srdit boj proti tako imenovanemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki so ga sami označili za zakon za razkroj. Ob daljši kritiki včeraj sprejetega zakona so napovedali začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

Na napoved sindikatov sta se ob robu vložitve predloga novele poslovnika državnega zbora odzvali poslanki Svobode ter Levice in Vesne Janja Sluga in Tina Brecelj.

Sindikati za referendum

»Zakon o razkroju Slovenije nas obrača proti vzhodu Evrope«

Sluga je odločitvi sindikata izrazila podporo. Kot je poudarila, je bil zakon sprejet »s sklicevanjem izrednih sej« in »izredno hitro,« pri čemer je bila na delovnem telesu onemogočena razprava. Pravzaprav je bila razprava onemogočena, še preden se je sploh začela, kar dodala in poudarila, da je to »nevideno v zgodovini parlamentarne demokracije.« Da je šlo za kršitev poslovnika, je po njenih besedah jasno povedala tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Sluga je dejala še, da zakon vsebuje protiustavne rešitve in rešitve, ki so »škodljive za državo,« zato je odločitev sindikatov za zbiranje podpisov pričakovana. Bodo pa v Svobodi o zadevi še razpravljali in nato postregli s podrobnejšo odločitvijo.

Na drugi strani je Brecelj že poudarila, da bodo v Levici in Vesni pri zbiranju podpisov pomagali ter da se bodo proti zakonu »borili z vsemi pravnimi sredstvi.« Po njenih besedah gre za predpis, ki »grobo posega« v pravice državljanov, »temeljne pravice predvsem kar se tiče zagotavljanja socialne države.«

Nova vlada

Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, končali naj bi ta teden

Brecelj je dodala, da sprejet zakon pomeni »rušenje socialnega miru« ter »načenja pravice delavcev, jih objektivizira in predvsem omogoča ugodnosti peščici najbogatejših.« To so po navedbah poslanke Levice vse cilji, ki so »gotovo tudi ustavno sporni in nedopustni.«

Sa. R.

Bo referendum sploh možen?

Se pa ob tem poraja vprašanje o sami dopustnosti zakonodajnega referenduma na ta zakon. Desna koalicija v nastajanju je namreč že nakazala, da bo tak referendum poskušala preprečiti. Prvak SDS Janez Janša je že ob robu včerajšnje izredne seje, na kateri so zakon sprejeli, izrazil mnenje, da referendum glede na zakonsko ali ustavno ureditev ni mogoč, saj združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Situacija je torej precej zagatna. Koalicija v nastajanju lahko namreč sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma na ta zakon. Ustavni pravnik Saša Zagorc je včeraj za Slovensko tiskovno agencijo (STA) opozoril, da glede nedopustnosti referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse še ni.

Interventni zakon

Milijardna luknja ali nujna razbremenitev? DZ znova o spornem zakonu

Zagorc je pojasnil, da lahko zbiranje 2500 podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum, ki je nato podlaga za to, da DZ določi daljši rok za zbiranje podpisov 40.000 volivcev, ki so potrebni za razpis referenduma, steče z dnevom potrditve zakona v DZ. V tem času pa lahko DZ sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma.

»Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona,« je za STA izpostavil Zagorc.

Glede vsebinske odločitve ustavnega sodišča pa Zagorc opozarja, da v zvezi z nedopustnostjo referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, obenem tega nihče tudi ni izpodbijal na ustavnem sodišču.

47 glasov za

Interventni zakon sprejet: Pričakovana zmaga bodoče koalicije

Brecelj opozorila na »kontradiktornost« 

»Bi rekla, da si bodo upali sprejeti sklep, da referendum ni dopusten, ampak počakajmo, da pridemo do tja,« je dejala Sluga.

Na drugi strani je Brecelj izpostavila, da jo bega takšna »nervoza« bodoče koalicije. Dejala je, da so njihovi poskusi prepričevanja, da je referendum nedopusten, »kontradiktorni.« »Če so tako zelo prepričani, da je njihov zakon v korist ljudi, potem res ne vem, zakaj bi se bali njegove presoje na referendumu.«

Zakon, ob katerega se bo »razvoj Slovenije spotaknil«

Da se bodo pridružili zbiranju podpisov, je pozneje v izjavi za javnost potrdil tudi vodja poslanske skupine Levice in Vesne Luka Mesec, ki je poudaril, da zakon niti »interventen, še manj je razvojen,« saj da gre za zakon, ob katerega se bo »razvoj Slovenije spotaknil.«

Mesec je znova poudaril problematiko samega sprejemanja zakona, na kar so v zadnjem obdobju opozarjali številni deležniki. Po njegovih besedah je bil namreč sprejet »brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke in brez upoštevanja kakršne koli kritike.« Ob tem je izpostavil, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) na več kot 20 straneh izrazil »temeljno kritiko ukrepov« v zakonu, zakonodajno-pravna služba državnega zbora je spisala 31 strani pripomb, 51 strani »zelo kritičnih pripomb« pa so spisali tudi v vladnih resorjih.

Tako, da se vsega tega ne upošteva, se država ne vodi, je bil jasen Mesec. »Država ni od tistega, ki ima trenutno večino v parlamentu, država je od vseh nas.« Demokracija po besedah Mesca pomeni tudi to, da se zakoni sprejemajo skozi javno debato, socialni dialog in ob upoštevanju stroke, a koalicija v nastajanju misli, da lahko vse institucije »pohodi.«

Zato se v Levici sindikatom pridružujejo, ker je to edini način, da tisti, ki jih bodoča koalicija noče slišati, pridejo do besede skozi javno razpravo.

Mesec je obenem okrcal samo vsebino zakona, za katerega pravi, da v njem »ni niti enega ukrepa, ki bi naslavljal prihajajočo krizo.« Ob tem je predlagatelje, ki pravijo, da gre za zakon za ljudi, vprašal, kateri ukrep natančno koristi srednjemu razredu in ali bo imel denimo delavec z 2000 evri bruto plače zaradi katerega ukrepa »vsaj en evro več«?