Bratušek ostra do interventnega zakona: "Bogati bodo imeli še več"
Alenka Bratušek je na današnji tiskovni konferenci o interventnem zakonu povedala, da služi zgolj bogatenju že bogatih, ob tem pa ne da nič mladim in povprečnim Slovencem
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na začetku prejšnjega mandata leta 2022 so se poslanci odločili, da v prvem zakonodajnem dejanju sprejmejo Zakon o zmanjšanju neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanju spoštovanja pravne države (tako imenovani Zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje oblasti). Podobno potezo so na začetki novega mandata potegnili tudi poslanci tako imenovanega "tretjega političnega stebra" (NSI, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca).
Predlagali so namreč interventni zakon za razvoj Slovenije, ki razveljavlja ali spreminja nekatere zakone iz časa Golobove vlade. Po besedah prvaka NSi Jerneja Vrtovca je to prvi odgovor na prihajajočo krizo. Po besedah stranke NSi pa je podporo predlogu izrekla tudi stranka SDS, a z nekaj dopolnili predloga. "Tretji politični steber, ki ga sestavljamo trojček NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resni.ca, uresničujemo svojo zavezo - v ospredje postavljamo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje," je takrat na omrežju X zapisal Vrtovec.
Oster odziv Svobode
Na predlog interventnega zakona se je na današnji tiskovni konferenci odzvala poslanka Svobode Alenka Bratušek, ki je povedala, da predlagani zakon sploh ni interventne narave. "Razen dveh predlaganih rešitev, znižanja davka na dodano vrednost za košarico (živila) in področje energetike, so predlagane sistemske, dolgoročne rešitve," je povedala in dodala, da bi takšne rešitve morale biti urejene v sistemskih zakonih.
Bratušek je izpostavila tudi, da predlog zakona nikakor ne bi poskrbel za razvoj Slovenije, kot to namiguje njegovo ime. "Naslov tega zakona bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, s podnaslovom: 'Nič za mlade in nič za povprečnega človeka.'"
Kaj bi obsegal interventni zakon?
Tako imenovani "tretji politični steber" predlaga znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in začasno devetmesečno znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.Med predlogi je tudi znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov, pa tudi uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrov bruto plače.
Med predlogi je še ureditev normiranih podjetnikov in študentskih s.p.
Prav tako predlagajo ureditev sistema t.i. normiranih podjetnikov, in sicer bi najvišjo dovoljeno mejo za sodelovanje v sistemu za t. i. polne normirance določili pri 150.000 evrov, davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno.
Podobno bi bolj ugoden sistem obdavčitve uvedli za popoldanske normirance.
Za določene osebe predlagajo tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, med predlaganimi ukrepi pa je tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
Med ukrepi sta tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti in začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta.
Tu je še predlog odprave prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, kot tudi odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.
Bratušek je opozorila tudi na napačne finančne izračune predloga. "Finančne posledice predloga so predvidene napačno," je povedala in dodala, da bodo ukrepi državo stali dvakrat več, kot predvidevajo pobudniki. Povedala je namreč, da so pri "tretjem političnem stebru" izpustili izpad sredstev v pokojninski blagajni, ki bo izračunih Svobode znašal okoli 230 milijonov evrov, če bi upokojenci lahko delali in ob tem dobili polno pokojnino.
Tudi pohvala
Kljub kritikam pa je Bratušek izpostavila tudi predloge, ki v načrtovanem interventnem zakonu gredo v pravo smer. "To je znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico, seveda pa je potrebno tu omejiti maržo trgovcem, da ne bomo dobili tako imenovanih vojnih dobičkarjev," je dejala in dodala, da gredo tudi predlogi ukrepov za začasno znižanje DDV pri energentih v pravo smer.
Obenem se je Bratušek relativno pozitivno odzvala na predlagane spremembe pri samostojnih podjetnikih: "Strinjamo se, da je potrebno zaščititi majhne podjetnike s prihodki do nekje 30.000 evrov, nikakor pa se ne strinjamo, da bi ta oblika s.p.-jev spodbujala davčne obvode za plačila davkov."
Bratušek je spomnila še na Janševo vlado med letoma 2004 in 2008, ki je po njenih besedah "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013".
Divja privatizacija zdravstva
Bratušek je te tri postavke predloga interventnega zakona ocenila kot takšne, ki gredo v pozitivno smer, vse ostale pa so po mnenju Svobode slabe. "Vse ostalo, kar je v zakonu navedeno pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je sklenila.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je na tiskovni konferenci izrazila obžalovanje, saj se po njenem mnenju dogaja točno to, kar je stranka napovedovala v volilni kampanji.
"To je uničevanje in amerikanizacija javnega zdravstva. Predlagatelj z zakonom ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič. Pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse," je povedala.
Dodala je tudi, da s tem zakonom Slovenija ponovno na široko odpira vrata konfliktom interesov, česar v Svobodi ne podpirajo. Povedala je še, da s predlogom "tretji steber" podira tudi mnenje ustavnega sodišča, ki je koaliciji povedalo, da ravna prav.
"Predlagana ureditev prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže. Povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev in slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Poleg tega pa vsi ukrepi povečujejo stroške javne zdravstvene blagajne v katero vplačujemo vsi državljani," je bila ostra in dodala, da ukrepi ne krajšajo čakalnih vrst in zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav.
Nedostopna stanovanja
Poslanka Svobode Lucija Tacer pa je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Zdaj pa bo po njenih besedah interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi.
Mesec prepričan, da bodo na boljšem zgolj najbogatejši
Na interventni zakon "trojčka" je svoj komentar podal tudi koordinator stranke Levica Luka Mesec. Povedal je, da bi bilo politično najpametneje pustiti nasprotnika, ki dela napako. Tudi on je sicer bil oster s predpostavko, da bo zakon omogočil manjše davke najbogatejšim: "Razumem, da je to (kapica na 7500 evrov) v interesu ljudi, ki služijo tako visoke zneske, da se tak zakon sprejme."
Po drugi strani je izpostavil po njegovih besedah veliko vprašanje o tem, kaj se bo zgodilo z vsemi ostalimi: "Najprej bo trpel proračun, ker se bo javna finančna luknja zelo povečala. Trpele bodo tudi javne storitve, ker bo treba z varčevanjem v javnih storitvah iskati rezerve."
Prepričan je, da bo trpela suverenost države. Povedal je, da bo Slovenija pod takšnim zakonom prišla v program za odpravljanje presežnega primanjkljaja pri Evropski komisiji, kar pomeni, da bi v tem primeru komisija prevzela del jurisdikcije nad slovenskimi javnimi financami. Sklenil je, da so njegove besede dobronamerno opozorilo, da zakon umakne še preden pride do obravnave.
Odzval se je tudi predsednik Državnega zbora
Predsednik DZ Zoran Stevanović se je že odzval na očitke stranke Svoboda in Levica, da bo predlagani interventni zakon koristil zgolj bogatim. "Namerno so se zapičili v to socialno kapico, ne gledajo pa vseh ostalih petnajstih predlogov, ki olajšajo življenje vem ljudem," je povedal.
S tem je mislil predvsem na znižanje DDV na osnovno potrošniško košarico, nižanje položnic energentov, vpeljave študentskega s. p. in odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo upokojencem. O kapici pa je povedal, da bo predlog tako spodbudil podjetništvo ter znižal pripevke in davke podjetnikom in da podjetnikom "dajo vrv z vratu, ki se je zategovala štiri leta."
Podmladki Piratov, Levice in SD kritični
Podmladki strank SD, Levice in Piratov opozarjajo, da predlog interventnega zakona povečuje negotovost mladih pri delu.
Posebej izpostavljajo predlog o uvedbi študentskega s. p. Po njihovem bi ta ukinil ključne pravice, ki jih imajo študenti danes (minimalna urna postavka, varnost pri delu), stroške prispevkov pa prenesel na mlade. Prepričani so tudi, da bi delodajalci lahko študente silili v takšno obliko dela.
Kot opozarja Jan Stergar iz Mlade Levice, bi zakon še poglobil prekarizacijo mladih, ki so že zdaj med najbolj ranljivimi na trgu dela. Spomnil je, da je Slovenija študentski s. p. že ukinila leta 2013 zaradi zlorab, in da predlog ni bil usklajen z mladinskimi organizacijami.
V Mladi Pirati dodajajo, da predlog napačno razume podjetništvo. Sklicevanje na uspehe podjetij, kot sta Microsoft in Apple, označujejo kot zgrešeno, saj so ta nastala kot skupinski projekti, ne individualni s. p.-ji.
Kritični so tudi do predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije. Luka Rotar iz Mladega foruma Socialnih demokratov ga označuje za populističnega in fiskalno neutemeljenega. Po njegovem bi davčne spremembe koristile predvsem najbogatejšim, proračun pa pustile z veliko luknjo in brez jasnega načrta, kako jo zapolniti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
