Gospodarska zbornica Slovenije "zelo podpira" interventni zakon
Gospodarska zbornica Slovenije: Interventni zakon je prvi korak k razbremenjevanju, a za razvojni preboj so potrebni nadaljnji ukrepi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) "zelo podpira" predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj da pomeni prepoznaven premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.
Ob tem GZS poudarja, da gre šele za prvi korak – za razvojni preboj je nujna druga faza ukrepov, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir. GZS je zato že predlagala prioritetne ukrepe, ki jih bo morala nova vlada izvesti v prve pol leta in nato nadaljnjih dveh letih, "če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor".
Prvi korak v pravo smer
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja: »Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke.«
»Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU,« je dejala Nathigal.
GZS pozdravlja uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest.
Po navedbah GZS gre za preizkušen ukrep, uvedeni ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope: 7.500 evrov je lahko prvi korak, na GZS predlagajo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 evrov.
Pozitivne so po navedbah GZS tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo. "Seveda pa bo v naslednjih korakih potrebna celovita prenova statusa normirancev," so dodali.
Pomemben ukrep je po navedbah GZS tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile.
GZS pozdravlja tudi predlog znižanja DDV na energente in razume smiselnost znižanja DDV tudi na določene prehranske izdelke, kar bo pomagalo predvsem gospodinjstvom. Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov, so navedli.
Druga faza ukrepov
GZS razume, da ta predlog zakona ne more vključevati vseh potrebnih ukrepov za razvojni preboj celotnega gospodarstva. Zato GZS poziva politiko, da v prvih šestih mesecih nova vlada sprejme nadaljnje korake k davčni razbremenitvi (med drugim ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu, začetek postopnega zniževanja DDPO do 15 odstotkov do leta 2030, ničelno stopnjo za start-upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce).
Hkrati GZS predlaga znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma (s 30 na 20 dni), pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine ter pospešitev digitalizacije podjetij.
V prvih dveh letih novega mandata GZS predlaga izvedbo celovitejše davčne reforme, vključno s postopno nadgradnjo razvojne kapice do 6.000 EUR do leta 2030, enostavnejšimi olajšavami in ugodnejšim DDPO za manjša podjetja. Ključna je tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitev računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela.
GZS poudarja, da mora vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom začeti pripravljati Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Pri tem je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova za dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.
Nujnost socialnega dialoga
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil nujnost socialnega dialoga: "Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet." Ob tem pa je bil zelo jasen, da ne sme biti 'tabu tem', kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal.
Posebej je poudaril: "Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd."
ZDS: Zdravo gospodarstvo je temelj socialne države
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) pred jutrišnjo izredno sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) opozarja na jasne signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v blagostanju zaposlenih v gospodarskem sektorju.
Ker je točka dnevnega reda izredne seje ESS Predlog zakona o interventnih ukrepih, na ZDS pozivamo partnerje v Ekonomsko-socialnem svetu k spremembi odnosa do gospodarstva in k zavedanju, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo temelj socialne države (in ne le priročni vir proračunskih sredstev).
Predlog interventnega zakona v ZDS vidijo kot pomemben premik v smeri, na katero opozarjajo že dlje časa: manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo.
"Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje. Prav zato podpiramo ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi, krepijo gospodarstvo in vračajo socialni dialog na raven enakovrednega partnerstva," so sporočili.
V ZDS pozivajo tudi k odpiranju v tem zakonu neopredeljenih pomembnih tem, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.
ZDS podpira začasne in ciljane ukrepe za stabilizacijo izvajanja dolgotrajne oskrbe ter institucionalnega varstva, če so ti finančno transparentni, merljivi in strogo časovno omejeni.
"Dodatna sredstva ne smejo postati odprta in trajna obveznost brez jasne aktuarske podlage, rednega poročanja pristojnih institucij in ločitve med začasnim premostitvenim financiranjem ter trajno sistemsko ureditvijo," so poudarili.
"Od 1. marca se objavljanje aktov v Uradnem listu izvaja po novem Zakonu o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije in pripadajoči uredbi, s čimer smo socialni partnerji (delodajalci in sindikati) ostali brez učinkovitega, preglednega in dostopnega načina objave kolektivnih pogodb in ostalih vsebin v Uradnem listu RS," so navedli.
"Po novem zakonu je za objavo kolektivnih pogodb v Uradnem listu namreč zadolženo t.i. pristojno ministrstvo, ki pa ni določeno. Posledično socialni partnerji nimamo enotnega telesa, ki bi mu lahko predali kolektivno pogodbo v objavo (trenutno še nismo mogli objaviti dveh kolektivnih pogodb oz. aneksov). Obveznost objave teh aktov v Uradnem listu RS pa izhaja iz Zakona o kolektivnih pogodbah; posledično pa tudi njihova veljavnost," so še navedli.
ZDS opozarja, da novi sistem ne zagotavlja pravne varnosti, preglednosti in dostopnosti objav, ki imajo neposredne pravne učinke za delodajalce in delavce.
Zato ZDS zahteva: takojšnjo določitev pristojnega organa za objave, jasne roke za objavljanje, in trajno dostopnost vseh relevantnih aktov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
