Zaplet na seji ESS, interventnega zakona niso obravnavali
Na mizi Ekonomsko-socialnega sveta je bil predlog interventnega zakona t.i. tretjega bloka strank. Zaradi zapleta pri določanju dnevnega reda sploh ni prišlo do obravnave
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, med drugim predvideva znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem, kapico na socialne prispevke, ureditev sistema normirancev, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbo mikro s.p., znižanje DDV za 15 osnovnih živil in del energentov ter avtomatično upokojitev ob možnost polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti.
Zaplet pri sprejemanju dnevnega reda
Danes je ostalo le pri predlogu. Do obravnave niso prišli, saj se je zapletlo že pri potrjevanju dnevnega reda. Direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, ki predseduje Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) je pojasnil, da so predlog vložile poslanske skupine, zato pogoji za obravnavo, kakršno so si želeli sindikati, niso bili izpolnjeni. Sam bi razpravo o predlogu dopustil, če bi sindikati pristali, da se jo opravi, kot je bila zastavljena v predlogu dnevnega reda, torej kot mnenje ESS. A sindikati so želeli razpravljati globlje. Niso bili za to, da se o predlogu razpravlja samo enkrat in sprejme neko stališče, ki bi bilo poslano na vlado, temveč so želeli, da gre vsebina še na druge organe ESS, je povzel Gorenšček in dodal: "Pravila ESS trenutno tega ne predvidevajo, kajti gre za poslanski zakon, poslancev pa se ne vključuje v to razpravo." Na koncu so ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji za tako obravnavo predloga interventnega zakona.
Cigler Kralj ni prišel do besede
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ki je prvopodpisani pod predlog interventnega zakona, je po nekaj urah zapustil sejo. Ob tem je dejal, da so nastali proceduralni zapleti pri sprejemanju dnevnega reda in da se bodo morali socialni partnerji v prihodnje zmeniti, kako bodo obravnavali podobne zakone v času medvladja. Seja se je tako praktično končala, še preden bi prišli do vsebine.
Iskanje rešitve
Gorenšček je povedal, da so sprejeli sklep, da preučijo pravila ESS in pogledajo, "ali naslavljajo tudi situacijo, v kateri smo se znašli. To pomeni, da nimamo vlade z vsemi pooblastili, da niti nimamo do konca konstituiranega državnega zbora."Cilj je najti rešitve tudi za tovrstne situacije, predlagali pa naj bi jih do naslednje seje ESS, načrtovane za maj.
Odziv Levice
"Danes se je dokončno razgalilo, da desni trojček nima nobenega resnega namena, da bi interventni zakon obravnaval v okviru socialnega dialoga. Izjavo Janeza Ciglerja Kralja, da nima mandata za vodenje dialoga v okviru ESS, je mogoče razumeti le kot izogibanje odgovornosti in pojasnilom, od kod bodo posledice njihovih ukrepov financirane. Vsebina jih očitno ne zanima, zanima jih zgolj hitro sprejemanje zakona brez soočenja z argumenti," so se na dogajanje v sporočilu za javnost že odzvali v Levici, ki nasprotujejo predlogu.
Delodajalci podpirajo predlog
Delodajalci predlog odločno podpirajo. Prepričani so, da naslavlja ključne izzive tako prebivalstva kot gospodarstva. Gre za korak v smeri manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za gospodarstvo. V Gospodarski zbornici Slovenije sicer menijo, da je za obravnavo predloga še prezgodaj. Vložen je bil po rednem postopku, do njega se še ni opredelila vlada, zato bi bila razprava okrnjena, so ocenili.
Sindikati opozarjajo na negativne vplive
V stranki Levica ocenjujejo, da predlog prinaša nepremišljene posege in milijardno luknjo v državnem proračunu. Nič bolj navdušeni niso v sindikatih, ki pa se zavzemajo za razpravo že v zgodnji fazi. "Prihajajoča kriza je zgolj izgovor za uvedbo sistemskih sprememb, ki bodo posegle na področja socialne varnosti, trga dela, zdravstva in pokojninskega sistema ter bodo bistveno negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev Slovenije," opozarja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. »Uvedba razvojne kapice bi pomenila predvsem davčno darilo tistim z najvišjimi dohodki, medtem ko bi račun zanjo plačali vsi zaposleni skozi slabšo socialno varnost,« so nam povedali v ZZZS.
Enostavno je zniževati davke, težko je znižati državne izdatke
Ekonomist Bogomir Kovač je za Večer ocenil, da gre za tipičen primer »omnibus zakonodaje«, ki posega na celo vrsto področij in vnaša zmedo v socialno-ekonomski sistem, zaradi česar se je treba po njegovih besedah tovrstnim pristopom izogibati. Kovač opozarja, da tako širok zakonski paket zahteva tudi konsenz med socialnimi partnerji, ki ga v trenutni politični situaciji ni. Kovač opozarja tudi na ekonomske učinke zakona. Kadar gredo zakoni v smer davčnih olajšav, na drugi strani vrtajo proračunsko luknjo, kar je pomembno v trenutnih razmerah, ko je po njegovi oceni na voljo malo rezerv. Enostavno je zniževati davke, medtem ko je na drugi strani težko znižati državne izdatke, ki so skoraj v 90 odstotkih vezani na zakone, svari Kovač.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
