Kaj bolj potrebujemo: nova stanovanja ali kmetijska zemljišča?
V Sloveniji primanjkuje stanovanj, cene nepremičnin gredo v nebo, ponekod pa se vseeno pospešeno gradi. Prebivalci predvsem manjših krajev in vasi tega ne sprejemajo z odobravanjem. Kjer je bil nekoč sadovnjak, je zdaj beton. Strokovnjaki pa pravijo, da se pri nas celo premalo gradi. Med novogradnjami je sicer največ eno- ali dvodružinskih hiš.
Bralka iz okolice Ljubljane je potožila, da se pri nas preveč gradi in uničuje rodovitno zemljo, in se sprašuje, kje se bo to končalo. »Ni normalno, kar se dogaja. Uničujemo zemljo – kaj bomo jedli, če ne bomo imeli več kje pridelovati? Povzroča se velika škoda, ali bomo potem res še bolj odvisni od drugih in od uvoza slabe hrane? Kot da bi bili samomorilci, samo kimamo in mirno spremljamo, kako se uničuje okolje. Kjer so bile stare kmetije, zdaj raste beton, to se je vse bolj začelo pojavljati v zadnjih nekaj letih,« je povedala.
Izgubljamo preveč rodovitne zemlje
In res, po nekaterih podatkih smo v desetih letih izgubili prehransko varnost za občino v velikosti Izole, Slovenija vsako pa leto izgubi 800 hektarjev rodovitne zemlje, kar je površina, kjer bi lahko pridelali hrane za okoli 100.000 ljudi.
In še pomembnejše: če ostane zemlja le neobdelana, jo lahko vedno spet »aktiviramo«, če pa jo pozidamo, jo izgubimo za vedno. Država sicer odločitev o gradnjah in namenskosti zemljišč prepušča večinoma občinam, zato se lahko upravičeno vprašamo, kako občinski veljaki ravnajo z našo zemljo.
Tako smo povprašali na občini Ljubljana in Medvode, kako se tam lotevajo gradenj. Vsaj v Medvodah je intenzivna pozidava postala uradni akcijski načrt občine, ki si želi čim več prebivalcev.
Iz občine Ljubljana so odgovorili, da ima sicer vsak pravico do svojega mnenja, da pa je mnenje bralke »populistično in brez prave podlage. Zaradi pomanjkanja stanovanj smo že leta 2010 spremenili občinski prostorski načrt in omogočili gradnjo 40.000 stanovanj, tako zasebnih kot javnih. Z večjo ponudbo stanovanj na trgu bodo nepremičnine, z izjemo ekskluzivnih lokacij, cenovno dostopnejše. Obenem pa v Viziji Ljubljane 2045 napovedujemo povečanje zelenih površin s 75 odstotkov, kolikor jih je zdaj, na 76 odstotkov.«
Vse več prebivalcev na manjšem prostoru
Na občini Ljubljana tudi sicer zagovarjajo načelo zgoščevanja prebivalstva, temu primerno so spremenili tudi načela za področje poselitve. Največje zgoščevanje načrtujejo ob mestnih vpadnicah, po njihovem mnenju to sledi sodobnim trendom o trajnostni in ekonomični rabi prostora ter povečanju učinkovitosti in dostopnosti javnega potniškega prometa.
»Prednostni namen je zmanjšanje porabe primarnih zemljišč za poselitev, ki v praksi pomeni zmanjšano potrebo po prekvalifikaciji gozdnih in kmetijskih zemljišč v stavbna, poudarek pa je na regeneraciji obstoječih degradiranih površin,« so še povedali.
Prav tako se ne strinjajo z domnevo, da je zaradi čezmerne gradnje vse manj zelenih površin, posledica tega pa je tudi pregrevanje urbanih središč.
Predpisi, ki jih investitorji ne upoštevajo
»Občinski prostorski načrt določa obvezne deleže zelenih površin ter predpisuje tudi število dreves, ki jih je treba zasaditi na posamezni parceli. Opažamo pa, da investitorji v praksi pogosto in šele po prejemu gradbenega dovoljenja zelene površine nadomeščajo z asfaltiranimi ali tlakovanimi površinami oziroma sadijo vrste dreves, ki se hitro posušijo in zato ne dosegajo želenega učinka,« še menijo, s čimer posredno pritrjujejo, da se številni investitorji obnašajo zelo samosvoje, to pa se pozna tudi pri zgrajenih objektih. Nič ne pomagajo načrti in določila, če jih potem investitor ne upošteva, končni rezultat pa je manj zelenja.
V občini Medvode pa so povedali, da mora biti vsaka gradnja skladna z veljavnim občinskim prostorskim načrtom, ki določa, katere površine so namenjene pozidavi in za kakšen namen. »OPN je rezultat dolgotrajnega postopka, ki vključuje izdelavo številnih strokovnih podlag, tudi sodelovanje javnosti, presojo vplivov na okolje in usklajevanje z državnimi in lokalnimi nosilci urejanja prostora. Občina Medvode v zadnjih letih vodi zelo konservativno politiko širitev zazidljivosti, k čemur nas silijo tudi omejitve nosilcev urejanja prostora na državni ravni. Tako v naših naseljih v zadnjem desetletju s prostorskimi akti nismo spreminjali namenske rabe na večjih območjih, ki bi povzročile širitev naselij. Je pa res, da se zaradi vse večjega povpraševanja in višanja cen nepremičnin v zadnjih letih naselja zgoščujejo, saj so se številni lastniki odločili bodisi za prodajo svojih zazidljivih zemljišč bodisi so na njih začeli gradnjo. V večini primerov gre za zemljišča, ki so zazidljiva že desetletja.«
Tudi občine ne bi smele povečevati obremenitve prostora
Vendar pa tudi oni zaznavajo večjo intenzivnost gradnje, kar sproža vprašanja in tudi nezadovoljstvo pri delu prebivalcev. A poudarjajo, da je vsaka gradnja mogoča le, če je skladna z občinskim prostorskim načrtom. »Razumemo tudi pomisleke glede dobičkonosnosti nepremičninskih projektov. Vendar občina ne more in ne sme presojati projektov po ekonomski logiki investitorjev, temveč zgolj po zakonitosti in prostorskih pogojih.« In dodajajo, da tudi občinam ni v interesu neurejen ali čezmerno obremenjen prostor.
Zato na primer pri njih – občina meri 7767 hektarjev, od tega je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, 66 odstotkov občine pa pokrivajo gozdovi – večinoma gradijo fizične osebe, in to eno- ali dvostanovanjske hiše.
Tudi strategija države je v zadnjih letih zgoščevanje obstoječih naselij, in ne širjenje na nova zemljišča, in spodbujajo gradnjo znotraj urbanih območij. Vendar je na območju občine Medvode še vedno 165 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč, zato pogosto zavrnejo nove pobude za širitev območij zazidljivosti.
Ponekod so strogi, drugod precej manj
Arhitekt Rok Blatnik sicer meni, da se pri nas dejansko še premalo gradi, saj primanjkuje stanovanj, se pa zunaj mest niti ne dovoli več gradnja večstanovanjskih stavb. »Nekatere občine omejujejo gradnjo, druge ne, tudi arhitekti pravijo, da jih preveč omejujejo pri njihovem delu. Čas pa gre naprej, in če ne bi bilo napredka, bi še danes imeli s slamo krite hiše. Vsak pač na svoj način rešuje svoj stanovanjski problem; da je vse več pozidav na nekdanjih sadovnjakih, je posledica dejstva, da je vrt staršev pogosto edina dosegljiva parcela.«
Dodaja, da so črne gradnje v 90 odstotkih posledica stihije v preteklosti, pri 20 ali več let starih hišah pa opažajo, da jih je zelo malo dejansko zgrajenih po gradbenem načrtu.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
