Januarski pobeg za le 33 evrov: evropski otok, kjer je januarja tudi 20 °C
Zimske temperature okoli 20 °C, poceni leti in štiri dnevi med pečinami, templji in morjem. Malta je idealen pobeg pred mrazom.
Če iščete destinacijo, ki tudi pozimi ponuja sonce, prijetne temperature in obilico doživetij, je Malta prava izbira. Ta sredozemski biser, ki je kar 64-krat manjši od Slovenije, vedno znova preseneča Slovence. Tako s cenovno ugodnimi direktnimi leti z bližnjih letališč kot z izjemno raznolikostjo na majhnem prostoru. V času, ko se doma borimo z meglo in mrazom, se v Valletta temperature pogosto gibljejo okoli 18–19 °C, kar je kot nalašč za mestne sprehode, raziskovanje zgodovine in obalne razglede.
Malta je idealna za vikend pobeg ali krajši oddih izven sezone, saj združuje bogato kulturno dediščino, kristalno čisto morje, slikovita ribiška mesta ter otoka Gozo in Comino, ki navdušujeta s prvinsko naravo in filmskimi kulisami.
Poceni leti na Malto
Let iz Zagreba je recimo tudi v januarju zelo ugoden. Če se na Malto odpravite v petek, 9. januarja, vas bo jutranji let prišel 32.99 evra. Dan kasneje, v soboto, 10. januarja, pa 36.31 evra. Nazaj pa se boste lahko vrnili v četrtek, 15. januarja, za samo 19.99 evra. V petek, 16. januarja, je cena 22 evrov, v soboto, 17. januarja, pa 28.99 evra.
V soboto, 17. januarja, vas let na Malto pride le 20 evrov, vrnitev 22. januarja slabih 35 evorv in v petek, 23. januarja, 23 evrov.
Na Malto lahko sicer letite tudi z letališča v Trstu in letališča Venice Treviso. Let na Malto iz tržaškega letališla vas recimo 13. januarja pride 16 evrov, let nazaj v Trst pa v soboto, 17. januarja, le 17 evrov. Na Malto lahko iz trsta tako letite za le 33 evrov.
- Zbrali smo nekaj primerov letov brez prtljage. Sabo lahko vzamete le nahrbtnik. Če dodate manjši 10 kilogramski kovček, se cena zviša. Enako se zgodi s težjimi kovčki ali izborom sedeža.
Zanimivosti o Malti
- Malta nima rek, nima gorovij, njen najvišji vrh Ta’Zuta pa meri le 253 metrov. Kljub temu ponuja izjemno raznoliko pokrajino: dramatične pečine, terase obdelane zemlje, ljubka ribiška pristanišča, kamnita naselja in bogato zgodovino, ki jo dopolnjujeta kar dva uradna jezika: angleščina in malteščina.
- Ime »Melita« pomeni otok medu in že to pove dovolj o njenem značaju: to je kraj, kjer se starodavne legende prepletajo z modernim utripom. Ni čudno, da se Malta pogosto znajde tudi na seznamih skrivnostnih destinacij. Mnogi ufologi verjamejo, da je otok dom pogostih NLP opažanj.
- In še ena zanimivost, ki vedno preseneti: pasma maltežan po imenu logično izhaja z Malte, a strokovnjaki se o tem še danes prepirajo. Nekateri jo umeščajo na Mljet, drugi na Sicilijo ali Malto. Vsi pa se strinjajo v enem, da je pasma je stara več stoletij.
Morski ribiški svet Malte brez narave pitne vode
Pester in raznolik je tamkajšnji morski svet. Številni Maltežani se ukvarjajo z ribolovom, saj je njihovo morje bogato z mnogoterimi morskimi vrstami, med katerimi prevladujejo delfinke in modroplavuti tuni. Številne ladijske razbitine in podvodne jame so raj za potapljače, medtem ko peščeni zalivi in mogočni klifi očarajo turiste. Najbolj zanimivo in tipično ribiško mestece je Marsaxlokk, ki v vsem svojem čaru s stojnicami, polnimi morskih plodov pa tudi ostalih sladkih dobrot, kot so med, marmelade, sadje in siri, zaživi predvsem ob nedeljskih jutrih.
V pristanišču so zasidrani ribiški čolni, poslikani v tradicionalni modri, rumeni, rdeči in beli barvi. Luzziji, kot ladjice imenujejo domačini, imajo na sprednjem delu naslikani dve očesi, ki s seboj nosita mitološko pripoved o očeh antičnega boga Ozirisa, zaščitnika pred vsem zlim.
Raznolika je tudi malteška hrana, saj se prepletajo okusi sicilijanske, arabske in severnoafriške kuhinje. Tradicionalne malteške jedi so lampuki (ribja pita) in stuffat tal-fenek (zajčja obara), med sladicami slovi mqaret, pecivo v obliki diamanta, polnjeno z datlji, ob katerem se prileže kinnie, priljubljena pijača, narejena iz grenkih pomaranč in z dodanimi zelišči, ki spominja na coca-colo, ter zeliščni, kaktusov ali medeni liker.
Zanimivost dežele je tudi voda. Take kot smo vajeni doma, na Malti ne boste našli, saj vodo razsoljujejo s pomočjo postopka povratne osmoze. Kljub temu, da je čista, je namreč občutiti priokus soli. Padavine, ki večinoma zapadejo jeseni in pozimi, so namreč redke, kar je dobra novica za turiste, saj vas bo dež na Malti težko ujel.
Dom številnih civilizacij in skrivnostnih odmevov
Če stopimo korak nazaj v zgodovino, je bila Malta nekdaj dom številnih civilizacij, kar gre pripisati predvsem njeni strateški legi. Glavno mesto Valetta velja za pravi arhitekturni biser in je edino glavno mesto v Evropi, ki se umešča pod kulturno zaščito Unesca. Mesto so leta 1566 začeli graditi Hospitalci, bolj znani pod imenom vitezi malteškega reda. Malto so z zgolj 8.000 vitezi na čelu Jeana Parisota de la Valette po katerem je glavno mesto Valetta dobila ime, ubranili pred napadom sultana Sulejmana Veličastnega, ki je nanje posla 40.000 glavo vojsko.
Na Unescov seznam svetovne dediščine je uvrščena tudi podzemna zgradba, imenovana Hipogej, ki so jo izkopali okoli leta 2500 pr. n. št. in velja za edini prazgodovinski podzemski tempelj na svetu. Najbolj zanimiva so prenočišča, kjer v eni od celic moški glas izredno odmeva, medtem ko se ženskega glasu skoraj ne sliši. Poseben sloves in svoje mesto na Unescovem seznamu svetovne dediščine imajo tudi malteški megalitski templji: Hagar Qim in Mnajdra sta najstarejša prosto stoječa objekta na svetu.
Njihovi graditelji in namen gradnje niso popolnoma jasni in znani, saj je ljudstvo, ki jih je gradilo, skrivnostno izginilo. Poleg muzeja na prostem, imenovanega malteški arhipelag, so za Malto značilna srednjeveška mesta z ozkimi, kamnitimi ulicami, staroarhitekturne stavbe z balkoni različnih oblik, lepo ohranjene baročne cerkve, številni muzeji in stare vasice, ki dajejo otoku poseben pridih. Ker gre hkrati za angleško kolonijo, pa tam najdemo tudi »londonske« telefonske govorilnice, fish and chips lokali in tudi angleška ureditev prometa.
Maltežani namreč vozijo po levi strani ceste, pisani angleški avtobusi, ki jih danes le še redko zasledimo na cestah, pa zaradi svojih barv in starinske oblike predstavljajo eno največjih atrakcij. Na otok so jih pripeljali iz Velike Britanije, služili pa so kot vojaška vozila. Mimogrede, povprečen avto na malteških cestah šteje okoli 15 let, zato za marsikatero vozilo ni več mogoče dobiti rezervnih delov, zaradi česar so le-ti največkrat tarča kraje, sicer pa prevladujejo angleški avtomobili.
Otoka, ki navdušujeta tudi filmske ustvarjalce
Sosednja otoka Gozo in Comino sta odraz nekoliko drugačne in predvsem bolj prvinske Malte. Prvi je po starodavni legendi prebivališče boginje Kalipso, ki je v votlini otoka z ljubezenskimi čari sedem let zadrževala Odiseja. Danes se na Gozu bohoti največja cerkev države Malte oziroma četrta največja cerkev v Evropi. Navdušujejo tudi peščene plaže s kristalno čistim morjem, kamniti most v narodnem parku Dwejra, imenovan Azurno oko, ki se boči nad čarobno modrim morjem, 250-metrski klifi Ta-Cenč … Otok Gozo načrtujejo v prihodnosti spremeniti v nekakšen eko-otok. Vso potrebno energijo namreč želijo proizvesti s pomočjo alternativnih energetskih virov in turizem specializirati v kmečki turizem.
S svojo naravno in kulturno dediščino je Malta prepričala tudi številne filmske ustvarjalce, ki so na otoku posneli znamenite filme, kot so Popaj, Gladiator, Troja, Grof Monte Cristo in Plavo laguno. Slednja je bila posneta na tretjem največjem malteškem otoku Comino, ki nas očara ne le z neskončno modrino in skritimi zalivi, pač pa tudi z romantičnimi abrazijskimi mostovi. Na Cominu, otoku dnevnih sanjačev, ki je ime dobil po plantažah kumine, so zgrajeni en sam hotel, kapela in opazovalni stolp, cest pa na njem ni.
