M. M., arhiv DL

##IMAGE-3562560##

V zadnjem času je v Novem mestu razburila duhove tožba mestne občine proti umetnikom, ki zasedajo del stavbe Narodnega doma, s katero kot njena lastnica zahteva, da se iz nje odstranijo. Ker se je s problematiko usode, namembnosti in obnove močno dotrajanega objekta pred časom ukvarjalo veliko več Novomeščanov kot sedaj, smatram, da si tudi mlajše generacije aktivnih meščanov zaslužijo boljše poznavanje nekaterih zgodovinskih dejstev, da bodo lažje in objektivneje ocenjevale aktualne dogodke.

Torej – nekaj malega zgodovine po spominu nekdanjega predsednika Društva Novo mesto: 8. junija leta 1873 je bil položen temeljni kamen Narodnega doma v Novem mestu. V letu 1885 je bila stavba dograjena in opremljena ter predana v uporabo Novomeščanom. Ti so Narodni dom uporabljali za kulturne in družabne dejavnosti do druge svetovne vojne. Po njej ga je v uporabo prevzela jugoslovanska ljudska armada, ki ga je kot Dom JLA tudi uporabljala za kulturne dejavnosti, v njem je bil tudi kino. Ves čas je bila stavba zadovoljivo vzdrževana.

Ko je armada zgradila nov Dom JLA (sedaj je v stavbi Kulturni center Janeza Trdine), v katerega je prenesla tudi navedene dejavnosti, pa se je v evidenci zemljiške knjige kot lastnik te stavbe pojavilo Cestno podjetje Novo mesto. Kako in zakaj se je to zgodilo, za zgodovino tega doma ni pomembno, čeprav je to povprečnemu Novomeščanu težko razumljivo. Dejstvo pa je, da v stavbi Narodnega doma ni bilo več ničesar, namenjenega prebivalcem mesta.

Leta 1996, dobri dve leti od ustanovitve, začne Društvo Novo mesto s prizadevanjem za obnovo in ponovno oživitev Narodnega doma, doseže prenos lastništva na mestno občino, katere župan poskrbi za nujno sanacijo ostrešja in dimnikov, 5. marca 2001 podpiševa župan in jaz kot predsednik Društva Novo mesto pismo o nameri, da si bosta občina in društvo prizadevala za obnovo in oživitev Narodnega doma in v ta namen ustanovila sklad. Sledil je podpis notarskega zapisa akta o ustanovitvi Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma dne 2. oktobra 2002. Ustanovo je vodil upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov mestne občine in Društva Novo mesto. Občina je takrat poskrbela za zasilno ureditev pritličja stavbe in za elaborat za konstrukcijsko ojačitev temeljev in nosilnih zidov.

Med tem so bili zbrani predlogi za vsebino dejavnosti v stavbi, na občini imenovan projektni svet za obnovo Narodnega doma in izdelan predlog projektne naloge.

Aktivnosti mestne občine so bile tedaj tako vzpodbudne, da sem 6. novembra 2002 ob odprtju obnovljenega pritličja kot predsednik društva napovedal, da bo Narodni dom v celoti obnovljen do leta 2005! Očitno nisem predvidel »stranskih učinkov« več lokalnih volitev, ki so sledile! Noben od poznejših županov namreč ni storil za obnovo in oživitev Narodnega doma nič!

Pred koncem pisanja pa še moje osebne ugotovitve in mnenje: Od tedaj pa do danes mestna občina tudi kot lastnica stavbe ni naredila ničesar, kar bi kazalo, da izvršuje svojo lastninsko pravico. Tega, kar so govorili in napovedovali vsi županski kandidati, pozneje izvoljeni za župane, namreč ne štejem med dejavnosti, ki pritičejo lastniku. Če si lastnik nepremičnine, moraš najprej vedeti, kaj želiš z njo in iz nje, nato pa se temu primerno obnašati. Vodstvo naše občine tega očitno že več kot deset let ne ve. Drugače si ne znam razložiti dejstva, da je vso pozornost namenilo zgolj vprašanju, ali naj bo stavba spomenik lokalnega ali državnega pomena, ne pa že zbranim predlogom o tem, kaj naj bi se v tej stavbi po obnovi dogajalo, in izraženim željam Novomeščanov. Ni znalo niti proučiti že narejenega predloga projektne naloge, niti upoštevati dejstva, da so pri teh aktivnostih sodelovali strokovnjaki gradbene in arhitekturne smeri.

Kljub tej popolni »nevednosti« pa vodstvo občine sedaj napoveduje sanacijo ostrešja stavbe in podi iz nje skupino kulturnikov, ki kot edini v tej občini vsaj deloma opravičujejo obstoj te stavbe. V njej namreč delajo, s svojimi kulturnimi in človekoljubnimi akcijami pomagajo pomoči potrebnim, v polpretekli dobi pa so že tudi nekajkrat popestrili javne prireditve, kar je bilo dobrodošlo tudi občini. Vsiljujeta se mi vprašanji – zakaj zapravljati javni denar za pravdanje in sanacijo nečesa, česar ne veš in ne znaš uporabljati, ter kako in zakaj prisotnost umetnikov v pritličju in v kleti ovira zamenjavo kritine na strehi? Če gre seveda za kakšen večji poseg v stavbo, pa bi se moralo to vprašanje reševati v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, ne pa na sodišču. Iz informacij javnih medijev pa kakršenkoli drug razlog za občinsko tožbo ni razviden.

Naj končam z vprašanjem: kakšne za Novomeščane splošno koristne dejavnosti nam bo prinesla izpraznjena stavba in koliko časa po zamenjavi strešne kritine? Samo take splošne koristi pa lahko opravičujejo tako tožbo. Narodni dom pripada meščanom in ne občini ali njenemu vodstvu.