V enem letu 660 intervencij: Kdo v Sloveniji plača gorsko reševanje?
Gorski reševalci so lani posredovali kar 660-krat in pomagali 767 ljudem, letošnja sezona pa se je začela še bolj intenzivno. Koliko stane takšna intervencija, kdo plača?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je ena najbolj goratih držav v Evropi, zato ni presenetljivo, da gorski reševalci vsako leto opravijo več sto intervencij. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so leta 2025 posredovali kar 660-krat, kar je štiri odstotke več kot leto prej, pri tem pa pomagali 767 ljudem. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je v gorah in na težko dostopnih terenih umrlo 50 ljudi, največ v zadnjih dveh desetletjih.
Letošnja sezona je še zahtevnejša. Do 10. junija so gorski reševalci opravili že 229 intervencij, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 188. Kar 86 intervencij je zahtevalo tudi posredovanje helikopterja.
Največ nesreč se zgodi prav poleti, ko se v gore odpravi največ ljudi. Med najpogostejšimi razlogi za posredovanje so padci, zdrsi, izčrpanost, nenadne zdravstvene težave in neustrezna pripravljenost pohodnikov.
Koliko stane ena intervencija?
Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Strošek je odvisen od zahtevnosti terena, trajanja reševanja, števila sodelujočih reševalcev in predvsem od tega, ali je potrebno tudi helikoptersko posredovanje.
Če bi vse sodelujoče, opremo, vozila in helikopterski prevoz ovrednotili po tržni ceni, bi lahko zahtevnejše intervencije stale več tisoč ali celo več deset tisoč evrov. Med najdražjimi deli akcije je prav helikoptersko reševanje, ki omogoča hiter dostop do poškodovanih na težko dostopnih območjih.
Pri takšnih intervencijah sodelujejo gorski reševalci ter helikopterji Slovenske vojske ali Letalske policijske enote, na krovu pa je poleg posadke praviloma tudi gorski reševalec letalec in po potrebi ekipa nujne medicinske pomoči.
Kdo plača račun?
Čeprav bi lahko bila takšna reševalna akcija zelo draga, ponesrečeni pohodnik v Sloveniji računa praviloma ne prejme.
Gorsko reševanje je del državnega sistema zaščite in reševanja. Gorski reševalci delujejo prostovoljno v okviru Gorske reševalne zveze Slovenije, delovanje sistema pa se financira iz javnih sredstev, med drugim prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Tudi helikopterske intervencije Slovenske vojske oziroma Policije se praviloma krijejo iz javnih sredstev. To je ena največjih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi alpskimi državami.
V tujini lahko račun doseže več tisoč evrov
Če se nesreča zgodi v tujini, je položaj pogosto povsem drugačen. V Avstriji in Švici lahko stroške gorskega reševanja, zlasti helikopterskega, krije ponesrečena oseba, če nima ustreznega zavarovanja. Tudi v nekaterih italijanskih alpskih deželah morajo reševani v določenih primerih prispevati k stroškom intervencije.
Zato strokovnjaki vsem, ki se odpravljajo v tuja gorstva, priporočajo sklenitev dodatnega turističnega oziroma planinskega zavarovanja. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja namreč ne krije vseh stroškov gorskega reševanja.
Nesreče so pogosto posledica slabih priprav
Po podatkih GRZS je bilo lani skoraj 46 odstotkov vseh reševanih oseb tujih državljanov. Skoraj polovica vseh intervencij pa je potekala s pomočjo helikopterja.
Gorski reševalci ob tem vsako leto opozarjajo, da je velik del nesreč mogoče preprečiti. Med najpogostejšimi vzroki so neprimerna obutev, precenjevanje lastnih sposobnosti, slaba telesna pripravljenost, pozni odhodi na turo in podcenjevanje vremenskih razmer.
Pred odhodom v gore svetujejo, naj pohodniki preverijo vremensko napoved, izberejo turo, primerno svojim sposobnostim, s seboj vzamejo dovolj tekočine, prvo pomoč in napolnjen mobilni telefon ter o načrtovani poti obvestijo bližnje.
Brezplačno reševanje ni samoumevno
Čeprav v Sloveniji stroške intervencij krije država, gorski reševalci opozarjajo, da to nikakor ne pomeni, da je pomoč brez vrednosti. Za vsako uspešno akcijo stojijo številni prostovoljci, ki pogosto tvegajo tudi lastno varnost, ob podpori državnih služb pa poskrbijo, da pomoč do poškodovanih pride čim hitreje.
Najboljši način, da se izognemo reševalni akciji, zato ostaja odgovorna priprava na obisk gora. Primerna oprema, dobra telesna pripravljenost in premišljena izbira ture lahko preprečijo marsikatero nesrečo in prihranijo ne le denar, temveč predvsem človeška življenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
