Kdo je ameriška veleposlanica, ki lahko zruši katero koli vlado na Balkanu
Ameriška veleposlanica v Grčiji odločno prodaja ameriški utekočinjeni zemeljski plin državam jugovzhodne Evrope. Ob njej se na srečanjih pojavlja nekdanji grški trgovec s sadjem in zelenjavo, ki se je čez noč prelevil v lobista za milijardne posle v energetiki.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle si v zadnjih mesecih intenzivno prizadeva za prodajo ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) državam jugovzhodne Evrope.
Na srečanjih 57-letno veleposlanico spremlja skrivnostni Grk, 37-letni Christos Marafatsos, lobist grškega infrastrukturnega velikana Aktor Group, ki se vse bolj usmerja tudi v energetiko. Na toliko njenih sestankih je že sodeloval, da so ga nekateri tuji predstavniki zamenjali kar za vodjo njenega kabineta, piše Wall Street Journal (WSJ).
Guilfoyle, nekdanja tožilka, pa televizijska voditeljica Fox News, tudi nekdanja zaročenka sina ameriškega predsednika Donalda Trumpa mlajšega, po državah jugovzhodne Evrope promovira tako imenovani vertikalni plinski koridor, po katerem bi ameriški LNG prek grških terminalov po plinovodih potoval proti Bolgariji, Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.
V Washingtonu prizadevanja za vertikalni koridor predstavljajo kot del širše strategije za povečanje dobave ameriškega LNG evropskim zaveznicam. Toda po ugotovitvah WSJ se Guilfoyle pri tem posebej zavzema, da bi posle dobila grška skupina Aktor.
Aktor je prek hčerinske družbe Aktor Energy skupaj z grško državno energetsko družbo DEPA že ustanovil podjetje Atlantic-SEE LNG Trade, ki je z ameriškim dobaviteljem Venture Global sklenilo 20-letni dogovor o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina, začenši leta 2030. Pogodba, katere vrednost je ocenjena na približno devet milijard dolarjev, predvideva dobavo najmanj milijona ton LNG na leto.
Ključno povezovalno vlogo naj bi igral Marafatsos, ki ima sicer malo izkušenj tako z diplomacijo kot z energetiko. Pred tem je imel vrsto podjetniških podvigov, od prodaje nepremičnin do distribucije sadja in zelenjave na območju Washingtona, dokler ni 5. novembra lani začel delati kot lobist za Aktor. Po podatkih WSJ mu je družba do junija 2026 za vzpostavljanje povezav z Belo hišo plačala 160.000 dolarjev.
Računi v BiH brez krčmarja
Ameriško-grška naveza ima velike načrte tudi v BiH. Atlantic-SEE LNG Trade je februarja letos z bosansko družbo Abraham Group, ki je v lasti izraelskega poslovneža Amira Grossa Kabirija, podpisal memorandum, ki predvideva 20-letno dobavo ameriškega LNG.
Ta naj bi v BiH prihajal prek načrtovane »Južne plinske interkonekcije« s Hrvaško in zagotovil stabilno oskrbo za Aluminij Industrijo v Mostarju, sicer hčerinsko podjetje Abraham Group, ob tem pa na območju Mostarja načrtujejo izgradnjo še vsaj ene plinske elektrarne.
Kabiri se je ob podpisu memoranduma javno zahvalil Guilfoyle za »odločnost in predanost pri postavljanju temeljev za nadaljnji razvoj energetike na Balkanu«. Ob tem se je tudi pohvalil, da je z odobritvijo ameriške administracije Abraham Group postal glavni uvoznik ameriškega LNG za BiH, kar je bosanska zvezna vlada zanikala že naslednji dan.
Kot je pojasnjeval pristojni zvezni minister za energijo, rudarstvo in idustrijo Vedran Lakić, ima v BiH pravno podlago za uvoz in prodajo zemeljskega plina le družba Energoinvest d.d. Sarajevo. Ob tem so na ministrstvu poudarili, da memorandumi niso pravno zavezujoči in ne predstavljajo dovoljenja za uvoz ali trgovanje z zemeljskim plinom.
Podobne memorandume je Atlantic-SEE LNG Trade sicer sklenil oziroma načrtoval tudi v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini in Albaniji.
Katero koli vlado lahko strmoglavijo
O načinu delovanja ameriške veleposlanice v regiji po navedbah WSJ priča tudi dogodek iz marca letos. Na večerji v Atenah, ki so se je udeležili grški in ameriški predstavniki, je pred gosti prišlo do spora med Guilfoyle in grškim ministrom za energetiko Stavrosom Papastavrouom.
Pogovor naj bi nanesel na bližajoči se padec romunske desnosredinske vlade premierja Ilieja Bolojana, v kar naj bi bile po namigovanjih Guilfoyle vpletena ameriška administracija. »To lahko storimo v kateri koli državi želimo. To lahko storimo tudi tukaj,« naj bi dejala veleposlanica. Razprava naj bi se zaostrila, Papastavrou naj bi ji odgovoril, da ZDA ne morejo zamenjati grške vlade, ki jo je izvolilo ljudstvo ...
Odvetnik Guilfoyle je opis pogovora, kot ga je objavil WSJ, zanikal. Po objavi članka in zahtevah opozicije po pojasnilih dogajanja na večerji, je tudi grška vlada zanikala, da bi bila država deležna kakršne koli grožnje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
