Kam gre vaš kovček, ko ga ni na traku? Večina sploh ni izgubljena
Vsako leto se "izgubi" na milijone kovčkov, največ težav pa nastane med prestopanjem.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tekoči trak se ustavi, drugi potniki že odhajajo, vašega kovčka pa ni. Na Brniku vsak mesec obravnavajo okoli tisoč primerov prtljage, a večinoma ne gre za zares izgubljene kovčke. Najpogosteje prtljaga le zamuja in do lastnika prispe z enim od naslednjih letov.
Pristanete na letališču, opravite mejne formalnosti in se postavite ob tekoči trak. Kovčki prihajajo drug za drugim, potnikov okoli vas je vse manj, vašega pa od nikoder. Trak se nazadnje ustavi. Je kovček ostal na odhodnem letališču? Je med prestopanjem končal na napačnem letalu? In predvsem: ga boste še kdaj videli?
Takšni primeri še zdaleč niso redkost. Po najnovejših podatkih družbe SITA, ki zagotavlja informacijske rešitve letalski industriji in že vrsto let spremlja ravnanje s prtljago, je bilo leta 2025 po svetu nepravilno obravnavanih približno 24 milijonov kosov prtljage. Kljub ogromni številki je stanje precej boljše kot leto prej. Leta 2024 je bilo takšnih kar 33,4 milijona oziroma 6,3 kosa na tisoč potnikov.
Tudi na Brniku okoli tisoč primerov na mesec
Konkretne številke imamo tudi za največje slovensko letališče. Služba za izgubljeno in najdeno prtljago (Lost & Found) na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana mesečno v povprečju obravnava okoli 1.000 primerov prtljage. Če bi bilo število skozi vse leto podobno, govorimo o približno 12.000 obravnavah letno. Toda to nikakor ne pomeni, da na Brniku vsako leto izgine 12.000 kovčkov.
»Večina primerov se nanaša na zamujeno prtljago, ki zaradi operativnih razlogov ali prestopanja (transferna prtljaga) ne prispe na cilj skupaj s potnikom, temveč z enim od naslednjih letov,« pojasnjujejo pri Fraportu Slovenija. Število obravnav je po njihovih navedbah povezano z obsegom letalskega prometa. Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je leta 2025 oskrbelo 1.591.443 potnikov, kar je bilo 10,6 odstotka več kot leto prej.
»Izgubljen« kovček največkrat sploh ni izgubljen
Ko govorimo o izgubljeni prtljagi, v isti koš pogosto mečemo zelo različne primere. Med nepravilno obravnavano prtljago namreč sodijo zamujeni, poškodovani, ukradeni in dejansko izgubljeni kovčki.
Podrobnejši svetovni podatki za leto 2024 kažejo, da je kar 74 odstotkov nepravilno obravnavane prtljage zgolj zamujalo. Dodatnih 18 odstotkov je bilo poškodovane ali okradene, le osem odstotkov primerov pa je sodilo med izgubljeno ali ukradeno prtljago.
Še bolj pomirjujoč je podatek o hitrosti iskanja. SITA navaja, da je bilo med leta 2024 rešenimi primeri več kot 22 milijonov kosov prtljage ponovno povezanih z lastniki v največ 48 urah. Četrtina teh primerov je bila rešena že v prvih 12 urah, 38 odstotkov v 24 urah, preostali pa med 24. in 48. uro.
Podobno izkušnjo imajo na Brniku. Pri Fraportu poudarjajo, da je prtljaga v večini primerov le zamujena in na ljubljansko letališče prispe z naslednjim razpoložljivim letom.
Kako sploh pride do tega, da vi pristanete v Ljubljani, vaš kovček pa ne?
Največ težav nastane pri prestopih. Po podatkih SITA je bilo leta 2025 kar 39 odstotkov vseh primerov nepravilno obravnavane prtljage povezanih s prestopanjem med leti. Leto prej je bil delež še nekoliko višji, 41-odstoten.
Razlog je razumljiv. Potnik mora pri povezovalnem letu priti od enega izhoda do drugega, njegov kovček pa mora medtem skozi precej bolj zapleten postopek. Razložiti ga morajo iz letala, pravilno prepoznati in razvrstiti ter pravočasno prepeljati in naložiti na naslednje letalo. Pri kratkih prestopih, zamudah in potovanjih z več prevozniki je možnosti, da se poti potnika in njegovega kovčka začasno ločita, več.
Prav prestopanje kot enega glavnih razlogov omenjajo tudi pri Fraportu Slovenija. Če transferna prtljaga ne prispe skupaj s potnikom, pogosto pride z enim od naslednjih letov.
Kovčka ni na traku. Kaj se začne dogajati?
Če potnik ob prihodu na ljubljansko letališče ugotovi, da njegovega kovčka ni, mora manjkajočo prtljago prijaviti. Takrat se začne postopek, ki potniku večinoma ostaja skrit.
»Ko potnik prijavi, da ob prihodu ni prejel svoje prtljage, agenti službe Lost & Found pripravijo zapisnik ter začnejo postopek iskanja v sodelovanju z letalskim prevoznikom in drugimi letališči,« pojasnjujejo pri Fraportu Slovenija. Ves čas spremljajo status prtljage in ostajajo v stiku s potnikom. Ko kovček prispe na Brnik, ga ekipa evidentira ter v sodelovanju z dostavno službo in potnikom organizira njegovo dostavo.
Koliko časa bo lastnik brez svojih stvari, je predvsem odvisno od tega, kje je kovček obtičal in kakšne so letalske povezave. »Prizadevamo si, da se prtljaga lastniku vrne z naslednjim razpoložljivim letom, kar lahko pomeni še isti dan, najpogosteje pa naslednji dan,« pravijo pri Fraportu.
Koliko lahko zahtevate od letalske družbe?
Če kovček zamuja, je poškodovan ali se dejansko izgubi, ima potnik tudi določene pravice. Odgovornost letalskih prevoznikov za prtljago pri mednarodnih letih ureja Montrealska konvencija.
Zgornja meja odgovornosti prevoznika za uničenje, izgubo, poškodovanje ali zamudo prtljage znaša 1.519 posebnih pravic črpanja (SDR) na potnika. SDR je mednarodna obračunska enota Mednarodnega denarnega sklada in ni običajna valuta. Vrednost 1.519 SDR trenutno pomeni približno 1.800 evrov, pri čemer se protivrednost zaradi menjalnih tečajev spreminja.
To pa ne pomeni, da bo potnik ob izgubljenem kovčku avtomatično dobil 1.800 evrov. Gre za zgornjo mejo odgovornosti, dejansko povračilo pa je odvisno od nastale in dokazljive škode. Zato je pametno shraniti račune za nujne nakupe, ki jih mora potnik zaradi zamujene prtljage opraviti na destinaciji, pa tudi morebitna dokazila o vrednosti stvari v kovčku.
Pri zamujeni prtljagi mora potnik pisno pritožbo prevozniku poslati najpozneje v 21 dneh po tem, ko prtljago prejme.
Kaj pa kovček, ki ga nihče ne prevzame?
Kaj se zgodi, če kovček prispe na Brnik, njegovega lastnika pa ni? Tudi takšne prtljage ne odpišejo takoj. Če je ni mogoče vrniti lastniku oziroma je ta ne prevzame, jo hranijo skladno s postopki letalskega prevoznika in veljavnimi predpisi, medtem pa se nadaljuje ugotavljanje lastništva in iskanje lastnika. Na ljubljanskem letališču takšno prtljago praviloma hranijo pet dni.
»Če je v tem času ni mogoče predati lastniku, jo vrnemo na letališče, od koder je prispela, kjer se nadaljuje t. i. sekundarno iskanje v okviru centralne službe letalskega prevoznika,« pojasnjujejo pri Fraportu Slovenija.
Pet dni torej ni rok, po katerem bi kovček zavrgli ali uničili. Takrat se le spremeni način iskanja, prtljaga pa se vrne v širši sistem letalskega prevoznika, ki poskuša ugotoviti, komu pripada.
Izgubljen kovček letalsko industrijo drago stane
Iskanje prtljage ne povzroča preglavic samo potniku, ki se lahko na začetku dopusta znajde brez oblačil in najnujnejših potrebščin. Gre tudi za velik strošek letalske industrije.
SITA ocenjuje, da težave s prtljago letalsko industrijo stanejo približno 6,3 milijarde ameriških dolarjev na leto. Povprečni strošek nepravilno obravnavanega kosa je ocenjen na okoli 260 dolarjev. Pri zamujeni prtljagi znaša približno 245 dolarjev, dejansko izgubljeni kovček pa letalsko industrijo v povprečju stane okoli 635 dolarjev.
Zato prevozniki in letališča veliko vlagajo v boljše sledenje prtljagi. Pri tem postajajo koristni tudi sledilniki, ki jih potniki sami spravijo v kovček. SITA poroča, da je vključevanje lokacijskih podatkov naprav, kot je Applov AirTag, v sistem WorldTracer v prvem letu uporabe zmanjšalo število trajno izgubljenih kosov prtljage za 90 odstotkov, čas reševanja primerov zamujene prtljage pa za 26 odstotkov.
Če torej ob pristanku zaman čakate pred praznim tekočim trakom, še ni razloga, da bi se od svojih stvari dokončno poslovili. Že podatek z Brnika, kjer večina od približno tisoč mesečnih obravnav odpade na zamujeno prtljago, kaže, da »izgubljen« kovček največkrat ni zares izgubljen. Lahko prispe še isti dan, najpogosteje naslednji – le njegovo potovanje je trajalo nekoliko dlje od vašega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.