Izgredi pred šolo njenih otrok: Slovenka opisala, kaj se dogaja v Franciji
Slovenka Biba Arivuković, mati dveh šolajočih se otrok v Franciji, je za Svet24 opisala razmere ob množičnih protestih dijakov in zaprtju šol.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Francijo so zajeli množični protesti dijakov in študentov, ki zahtevajo več vlaganj v izobraževanje. Demonstracije, ki so se konec prejšnjega meseca začele na območju Pariza, so se razširile po vsej državi, od Lilla do Marseilla in Nantesa. Te dni se protestom iz solidarnosti pridružuje še več deset tisoč ljudi, demonstracije pa podpirajo tudi vplivni francoski sindikati, poroča BBC.
Študentski sindikat L'Union Étudiante, eden od organizatorjev protestov, trdi, da je trenutno blokiranih oziroma s strani ministrstva za izobraževanje zaprtih okoli 1800 srednjih šol, blokiranih naj bi bilo tudi 90 odstotkov univerz. Sindikat je stopnjo mobilizacije označil za »nov rekord«.
Za Svet24 je o razmerah v Franciji spregovorila mati dveh šolajočih se otrok iz okolice Lyona, Slovenka Biba Arivuković. Za naš medij je povedala, da njena otroka obiskujeta srednjo in nižjo srednjo šolo, oba pa se trenutno izobražujeta od doma: »V regiji Auvergne-Rhône-Alpes je zaprtih več kot 200 šol. Pri nas je glavnina izgredov, povezanih s protesti, potekala prejšnji teden, takrat otrok niti nisem mogla oddati v šolo. V šolski zgradbi, ki jo obiskujeta moja sinova, so metali projektile, posredovala je tudi policija in protestnike pregnala.« Dodala je še, da veliko protestnikov sploh ni bilo srednješolcev, ampak so bili nekoliko starejši, stari med 18 in 20 let. »Pridružujejo se protestom in delajo nered. Prihajajo tudi na demonstracije nekaterih otrok, ki dejansko želijo mirno protestirati,« je opisala.
Proteste spremljajo tudi hudi incidenti. V ponedeljek je denimo med spopadom dijakov in policije v mestu Lens 15-letnik ostal brez roke, domnevno zaradi policijske granate. Prefekt departmaja Pas-de-Calais François-Xavier Lauch je dejal, da dečkovo življenje ni ogroženo, dogodek pa je označil za »zelo resen«. Po njegovih navedbah so specialne policijske enote posredovale, potem ko so dijaki v bližini srednje šole proti policistom metali kamenje, pirotehnična sredstva in eksplozivna sredstva.
Okoliščine poškodbe 15-letnika še niso povsem razjasnjene. Oblasti navajajo, da je pobral policijsko granato, ki je nato eksplodirala, medtem ko dijaki trdijo, da ga je granata zadela neposredno po tem, ko jo je izstrelil policist.
Primer bo preiskal francoski policijski nadzorni organ IGPN. To ni bila prva hujša poškodba med protesti. Prejšnji teden naj bi 14-letnika v glavo zadela granata s solzivcem, pri čemer je utrpel zlom čeljusti. Francoska vlada po navedbah BBC poroča, da je bilo od začetka protestov poškodovanih 215 dijakov.
Arivukovićeva je osvetlila še medijsko manj oblegano problematiko protestov, končne stroške. Za Svet24 je povedala, da bodo vse mladoletne osebe, ki so bile prijete, povzročile strošek staršem: »Na vseh francoskih televizijah so poročali, da bodo morali starši prijetih mladoletnikov poravnati povzročeno škodo. Pred kratkim so poročali o mami, katere hči je med protestiranjem odvrgla molotovko, ki bo morala poravnati škodo.« Opozorila je tudi, da se nad uličnimi protesti izvaja videonadzor, zato oblastem ne bo težko izslediti izgrednikov.
Njena otroka se medtem šolata od doma, tudi to pa za starše predstavlja dodatne preglavice. »Do zdaj so seveda otroci jedli v šolskih menzah, zdaj pa pač vsak dan pripravim obrok, ki ga pojesta med šolanjem od doma. Nekoliko več je priprav,« je pripomnila.
Pomanjkanje učiteljev in prenapolnjeni razredi
V ozadju protestov so predvsem pomanjkanje učiteljev in drugih zaposlenih, prenatrpani razredi ter slabo stanje šolskih stavb. Eden od dijakov je za BBC prejšnji teden opozoril, da »ni normalno«, da je v razredu po 40 učencev. Dijaki pravijo, da s peticijami in običajnimi demonstracijami pri političnih odločevalcih niso dosegli odziva, zato so se odločili za blokade šol.
Francoski minister za izobraževanje Édouard Geffray je že ob začetku protestov prejšnji mesec priznal, da so nekatere zahteve dijakov legitimne. Politiki različnih političnih usmeritev pa so obsodili nasilje, ki spremlja del protestov. Francoski pravosodni minister Gérald Darmanin je prejšnji teden dejal, da v protestih sodeluje »nasilna manjšina«, pri čemer je podvomil tudi, ali so vsi nasilni udeleženci dejansko srednješolci.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
