Jure Klobčar / MPA

"Priča smo revoluciji na področju vojskovanja, ki že vpliva na našo varnost," je povedal predsednik vlade Golob in med drugim izpostavil pomen stroškovno učinkovitega odziva na izziv, ki ga predstavljajo poceni in masovno proizvedeni droni. "Večina naših sedanjih zmogljivosti je visokokakovostnih in so omejene. Zato moramo ponovno premisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako pristopamo k načrtovanju in porabi za obrambo," je dodal na zasedanju PS Nata v Ljubljani.

Slovenija je dala veliko in hitro

Kot naložbo v kolektivno varnost zavezništva je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. "Slovenija je dala veliko in hitro ter še naprej podpira Ukrajino," je dejal. Pri tem je spomnil na pobudo PURL, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Vlada se je z namero o pridružitvi Slovenije pobudi že seznanila, Golob pa je ob tem k pridružitvi pozval tudi druge članice zavezništva.

Kampanja uničenja Izraela povzročila negotovost tudi za Evropo

Poleg Ukrajine je izpostavil tudi tri druga področja oziroma območja, kjer bi v prihodnosti lahko prišlo do napetosti. Kot prvo je omenil južno sosedstvo zaradi izzivov terorizma in migracij, pa tudi zaradi Gaze.

"Kampanja uničenja, ki jo je po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra sprožil Izrael, ni bila le vojaško nesorazmerna temveč tudi moralno napačna. Je destabilizirala celotno regijo in povzročila negotovost tudi za Evropo. Zato iskreno pozdravljam mirovni sporazum, ki ga je vodil predsednik ZDA Donald Trump," je dejal. Znova je izpostavil pomen rešitve dveh držav, ki da je edina pot naprej za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Države Zahodnega Balkana čim prej v "naše vrste"

Kot drugo območje negotovosti je izpostavil vesolje in opozoril, da so "naše komunikacije izpostavljene znatnemu tveganju". Kot tretje pa je omenil Zahodni Balkan, pri čemer je povedal, da vse države v regiji vidi kot sestavni del evroatlantskih in evropskih integracij.

"Naša glavna skrb bi zato morala biti ohranjanje miru in stabilnosti na terenu. Še pomembneje pa je, da si prizadevamo za naš skupni cilj, da se vse te države čim prej v celoti pridružijo našim vrstam," je nadaljeval in dodal, da bi tako Nato kot EU morala biti bolj dejavna na Zahodnem Balkanu.