Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Vse se je začelo v zgodovini, tudi Novo mesto


I. Vidmar
7. 4. 2015, 09.35
Posodobljeno
08. 04. 2015 · 11:02
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20150406_27191_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20150406_27191
20150406_27389_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Zgodovinarka Majda Pungerčar je v imenu avtorjev razstavo predstavila županu, škofu in drugim najvišjim gostom. (Foto: I. Vidmar)

Igrala je Mestna godba. Pred arkadami so se zbirali člani novomeškega občinskega sveta, da bi z županom, škofom, častnimi meščani in drugimi gosti začeli slavnostno povorko proti muzeju, kjer se je z odprtjem razstave Novo mesto, Tisočletja na okljuku Krke uradno začelo praznovanje 650-letnice Novega mesta. Ura na rotovžu je ob sedmih kazala deset minut čez pet, meščani, ki so si na velikonočni ponedeljek želeli ogledati slovesnost, pa so se nasproti rotovža gnetli med tam parkiranimi avtomobili.

Na muzejskih vrtovih je s skladbami novomeških glasbenikov (Rudolfovo, Tatjana Gros ...)  goste pozdravil za to priložnost sestavljeni orkester Aleša Suše, sin nekdanjega župana Francija Koncilije Tomaž Koncilija je prebral besedilo listine, s katero je Rudolf IV. Habsburški novemu mestu Rudolfovemu podelil posebne pravice, z uvodnim govorom je zbrane nagovorila namestnica direktorja Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, razstavo je predstavila zgodovinarka Majda Pungerčar, novomeški župan Gregor Macedoni pa se je v otvoritvenem govoru sprehodil skozi zgodovino mesta, opozoril na njegove vzpone in padce, na kuge, požare in Turke, na vojne in komunizem.

Čeprav je razstava Novo mesto, Tisočletja na okljuku Krke posvečena 650-letnici mesta, pa njen prikaz sega bistveno dlje v zgodovino. Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na tem območju sicer segajo že dobrih šest tisočletij v preteklost, naselbina na območju današnjega Novega mesta pa je svoj vrhunec dosegla sredi prvega tisočletja pr. n. št. Prav iz tega obdobja Dolenjski muzej v bistvu hrani največ gradiva. Iz srednjega veka se je o Novem mestu v bistvu ohranilo izjemno malo predmetov, bistveno več lahko zvemo šele o življenju v mestu v devetnajstem in seveda v dvajsetem stoletju.

O življenju in delu meščanov na razstavi govorijo različni predmeti - uniforme, pohištvo, oblačila, izdelki obrtnih delavnic in kasneje industrije. Svoj pogled na mesto so na razstavi dodali tudi novomeški slikarji, med drugim tudi Božidar Jakac, ki je izdelal celostno podobo ob praznovanju šeststoletnice Novega mesta pred petdesetimi leti, in Vladimir Lamut, ki mu bo letošnje leto v muzeju posvečeno zaradi stoletnice rojstva.

O silovitem razvoju mesta v minulem desetletju govorijo fotografije, nostalgijo s pridihom žalosti pa nas na polpreteklo zgodovino spominjajo predmeti, narejeni v nekaterih že skoraj pozabljenih, a še ne tako dolgo nazaj uspešnih tovarnah - čevlji iz Tovarne obutve, spajkalnik iz Ele, pohištvo iz Novolesa, krema za sončenje Sun mix iz Krke Kozmetike, steklenica za sodo Sodavičarstva More ... Veliko o nekih preteklih časih govorijo tudi hišne številke s Trga kraljeviča Petra in Trga kralja Petra II. ter Piazze Littorio, kot se je v različnih časih različno imenoval Glavni trg, pa ceste komandanta Staneta in ceste herojev.

Na odprtje razstave so bili tokrat vabljeni vsi meščani, ki so se vabilu tudi množično odzvali. Danes se bo praznovanje nadaljevalo s slavnostno podelitvijo občinskih nagrad in priznanj, jutri bo župan na Dunaju položil venec na grob Rudolfa IV. Habsburškega, zvečer pa bo na Kapitlju maša on 650-letnici mesta, v četrtek pa bo ob 20. uri v dvorani Leona Štuklja osrednja slovesnost, ki jo bo neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.