Zajem zaslonske slike

Današnja novinarska konferenca, povezana z epidemijo novega koronavirusa v Sloveniji, je postregla z novim obrazom. Pred kamere je stopila klinična mikrobiologinja in epidemiologinja Irena Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju, ki je od aprila tudi članica strokovne skupine pod vodstvom zdaj že vsem znane infektologinje Bojane Beović. 

Grmek Košnikova je spregovorila o razmerah na Gorenjskem in tudi nekaterih drugih vidikih epidemije, ki v znanstveni literaturi dosegajo vse večjo težo. Zakaj so na Gorenjskem razmere tako slabe? Epidemiologinja je to pripisala več razlogom, že uvodoma pa je poudarila, da so Gorenjci po naravi trdoživi, »saj tisočletja kljubujemo težkim naravnim razmeram, ki so nam oblikovale značaj.« Prvi razlog je po njenih navedbah narava same bolezni, saj približno 85 odstotkov oseb okužbo z novim koronavirusom preboleva blago, milo, se ne počutijo preveč slabo in hodijo naokoli. Bolezen covid-19 je označila za »čudno,« do potankosti pa je še ne poznamo. Drugi razlog so težave z odrejanjem karantene oziroma posledice teh težav, saj, kot je pojasnila, to področje od 12. oktobra do prejšnjega tedna ni bilo urejeno oziroma za »rizične stike« ni bilo urejeno nadomestilo plače. Tesni stiki okuženih niso več prejemali karantenski odločb, posledično se je pojavilo vprašanje, ali oditi v službo in tvegati nadaljnje širjenje okužbe, ali pa ostati doma in tvegati, da ostaneš brez nadomestila plače. »Posledica tega je bila, da so varčni Gorenjci hodili na delo,« je dejala in dodala, da je po njenem osebnem mnenju to glavni razlog za razmah epidemije. Navedla je še tretji razlog, to pa so bili osebna druženja, rojstni dnevi, poroke, abrahami, skupinski športi in tudi druženja na prostem. Grmek Košnikova je sicer pojasnila, da se zadeva trenutno zelo izboljšuje, za kar je bilo očitno potrebno zaprtje države. Po njenih besedah tudi strokovna literatura kaže, da imajo posamezni ukrepi manjši učinek, ravno nasprotno pa popolno zaprtje države, ki da lahko že čez nekaj dni pokaže rezultate.

»Superprenašalstvo«

Je pa epidemiologinja nato razložila, da je bilo doslej spregledano morda ključno dejstvo, to je »superprenašalstvo.« Po podatkih iz literature namreč ugotavljajo, da so pri prenosu okužbe »superprenašalci« zelo pomembni, manj pa mogoče »običajni ljudje.« Kot je pojasnila, je »superprenašalec« lahko vsak izmed nas, zaradi česar je epidemiologija pred velikim problemom, saj je z današnjimi orodji ugotavljanje »superprenašalstva« težko. Glede tako imenovanih »superprenašalcev« je še pojasnila, da je v znanstveni literaturi denimo opisan primer, ko je pevka v zaprti cerkvi s petjem okužila 5000 ljudi, medtem ko se obratno dogaja ob »normalnih prenosih, da prenosa ni oziroma je prenos do enega človeka. Je en tak velik diapazon tega širjenja okužb.« Po njenih navedbah so tvegani tudi skupinski športi, čeprav se dogajajo na prostem. Dejala je še, da ni toliko pomembno, koliko prijateljev ima določena oseba, je pa zelo pomembno, ali ima med njimi tudi kakšnega »superprenašalca.« 

Grmek Košnikova rešitev vidi v aplikaciji za sledenje stikom Ostani zdrav, ki bi morala po njenem mnenju postati obvezna. S tem sicer ne bi soglašal njen stanovski kolega epidemiolog Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. Ta je na Odmevih na TV Slovenija prejšnji četrtek dejal, da v tem, da bi bila uporaba aplikacije obvezna, ne vidi rešitve, saj se lahko nato vsak odloči, da telefon preprosto pusti doma.

Kako dolgo ohraniti stroge ukrepe?

Kot je še pojasnila Grmek Košnikova, literatura kaže, da epidemiološka krivulja traja nekako 10 do 12 tednov, vključno s fazami rasti, »platoja« in upada. Osebno meni, da smo mi verjetno na začetku »platoja,« tako gre v naslednjem koraku pričakovati upad. A to po njenih besedah še ne bo konec, saj bo epidemije konec šele, ko bo na voljo varno in učinkovito cepivo ter bo prebivalstvo precepljeno. »Vsekakor pričakujemo tudi tretji val,« je poudarila ter dodala, da upajo, da bo cepivo na voljo na začetku naslednjega leta. »Moramo biti zelo pozorni, da bomo situacijo obvladali, ne smemo prehitro popuščati,« je dejala epidemiologinja. Tretji val, za katerega upajo, da ga ne bo, a so zanj velike možnosti, gre po njenih besedah sicer pričakovati za čas sezonske gripe, ki vrh doseže v začetku leta, začne pa se konec decembra. Zaradi gripe bo tretji val »zelo zagoneten,« saj ne bomo vedeli, ali ima bolnik gripo ali covid-19, je pojasnila ter poudarila, da bo pri tem zelo pomembno tudi cepljenje proti gripi. Kot je znano, cepiva proti gripi v Sloveniji v tem trenutku sicer kronično primanjkuje.

Grmek Košnikova je še pojasnila, da si tega, da bomo ves čas zaprti, nihče ne želi, najmanj gospodarstvo, ki se mu dela velika škoda. Škoda se dela tudi naši »psihi, vsem se je poslabšala kvaliteta življenja.« Dejala je, da se moramo vsekakor potruditi, da bodo v času, ko je možno, da se zadeve znova zaženejo, posledice manjše. To bomo dosegli z intenzivnim sledenjem, torej z uporabo aplikacije Ostani zdrav in masovnim testiranjem. Sicer pa so po njenem mnenju ukrepi vlade popolnoma sorazmerni s situacijo, v kateri smo se znašli.