Profimedia

23. novembra bomo Slovenci ponovno glasovali na referendumu. Tokrat se bodo volivci opredelili o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Natančneje, referendumsko vprašanje sprašuje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?"

Glasovanje bo poleg volišč v Sloveniji potekalo tudi na določenih slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini. 

Moje življenje, moja pravica

Tereza Novak: Verski veljaki čustveno izsiljujejo slovenske vernike

Namen zakona

Zakon želi pacientom, ki zaradi bolezni doživljajo neznosno trpljenje, njihovo stanje pa nima možnosti izboljšanja, na podlagi svobodne in informirane odločitve omogočiti, da zaprosijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Obenem določa, da mora biti postopek voden dostojanstveno in brez zlorab, pacient pa lahko od svoje odločitve kadarkoli odstopi.

Kdo bi imel pravico do pomoči?

Pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi imel vsak polnoletni pacient, ki je državljan Republike Slovenije ali ima stalno prebivališče v državi, obenem pa je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje in izpolnjuje strogo določene zdravstvene pogoje.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Primc vložil zahtevo za referendum. Srebrna nit: Ste nesrečen človek.

Svojo pravico po predvidenem zakonu lahko uveljavlja le, če trpi zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, zdravljenje bolezni pa je popolnoma izčrpano. Obenem mora biti izpolnjen tudi pogoj, da za pacientovo trpljenje ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja.

Kakšen bi bil postopek?

Postopek prostovoljnega končanja življenja bi se po predvidenem zakonu začel z ustno napovedjo pri zdravniku. Sledila bi dva pogovora z zdravnikom, pri čemer mora drugi potekati med tretjim in štirinajstim dnem po prvem. Če bi pacient pri svoji odločitvi vztrajal, bi moral podpisati tudi uradno vlogo in informirano odločitev ob prisotnosti zdravnika in notarja.

Ugovor vesti

Zdravniki, medicinske sestre in farmacevti bi po zakonu lahko sodelovanje v postopku odklonili zaradi ugovora vesti, če bi sodelovanje nasprotovalo z njihovim temeljnim prepričanjem. Zakon predvideva, da se v tem primeru mora zagotoviti nadomestilo, da pravica pacienta ni kršena. Zakon določa, da dejanja, izvedena v skladu z ZPPKŽ, niso protipravna in ne pomenijo kaznivega dejanja pomoči pri samomoru.

Kdo bi odločal o upravičenosti pacienta do pomoči?

O upravičenosti pacienta do pomoči bi odločala posebna komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, pod okriljem Ministrstva za zdravje. Komisijo bi sestavljalo pet članov, imenovanih za šest let. 

Sestavljena bi bila iz dveh zdravnikov, diplomirane medicinske sestre, pravnega strokovnjaka in strokovnjaka s področja družboslovnih ali humanističnih ved. Odločitev bi sprejela na podlagi mnenja pacientovega zdravnika, drugega neodvisnega zdravnika in psihiatra, ki bi ocenil pacientovo sposobnost odločanja.

Kako bi izvajanje zakona izgledalo v praksi?

Zakon predvideva, da bi se učinkovina za prostovoljno končanje življenja pacientu predpisala na recept, vnos učinkovine v telo pa bi moral pacient opraviti sam – bodisi z zaužitjem, injekcijo ali drugim pripomočkom. Do ugotovitve smrti bi s pacientom bila prisotna tudi zdravnik in medicinska sestra. 

Dolžnost sodelovanja zdravnikov etično sporna

Na Zdravniški zbornici so opozorili, da zakon v nasprotju z ureditvami v tujini uvaja dolžnost zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, da sodelujejo v postopkih pomoči pri samomoru, kar ocenjujejo kot etično sporno.

Zaskrbljujoče se jim zdi tudi, da bodo o izpolnjevanju pogojev odločali organi, v katerih bodo lahko sodelovali le strokovnjaki, ki pomoči pri končanju življenja ne nasprotujejo, kar po njihovem mnenju ustvarja neuravnotežen sistem odločanja. Kritično so se opredelili tudi do posegov zakona v področje mrliške pregledne službe, saj nova določitev neposrednega vzroka smrti po njihovem posega v uradno statistiko smrti v Sloveniji.

Kritična tudi komisija za medicinsko etiko

Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko je že maja 2023 objavila svoje stališče do predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki tudi po spremembah ohranja nespremenjeno. Opozarja, da zakon uvaja "usmrtitve oziroma samousmrtitve" kot novo zdravstveno storitev, kar pomeni bistveno spremembo v razumevanju odnosa do življenja in smrti. Po oceni komisije je predlog v nasprotju s temeljnim načelom medicinske etike, ki zdravnikom nalaga ohranjanje in obnovo zdravja ter lajšanje trpljenja, zato pomoč pri samomoru zavrača.