Kdo najbolj onesnažuje slovenski zrak? Odgovor preseneča
Slovenija je predlani zabeležila manjši okoljski odtis, saj so se skupne emisije ogljikovega dioksida in trdnih delcev PM10 zmanjšale v primerjavi z letom 2022, a izpusti fluoriranih plinov hitro rastejo.

Emisij ogljikovega dioksida (CO2) je bilo predlani v Sloveniji za 2,4 odstotka manj kot leto prej, nastalo je tudi za 3,2 odstotka manj emisij trdnih delcev PM10. Povečali pa so se izpusti fluoriranega ogljikovodika (HFC), kažejo zadnji podatki Statističnega urada RS (Surs).
Emisije ogljikovega dioksida upadle zlasti v predelovalnih dejavnostih
Glavni vir toplogrednih plinov v Sloveniji so bile sicer tudi leta 2023 predelovalne in storitvene dejavnosti.
Predlani je nastalo za 11,7 milijona ton emisij ogljikovega dioksida, kar je za 0,3 milijona ton oziroma 2,4 odstotka manj kot leto prej. Največ izpustov, nekaj manj kot tri četrtine (72,3 odstotka), so ustvarile predelovalne in storitvene dejavnosti (v nadaljevanju: dejavnosti), preostanek (27,7 odstotka) pa gospodinjstva.

Na letni ravni je bilo emisij manj zlasti v predelovalnih dejavnostih (za 8,5 odstotka), sledili sta področji promet in skladiščenje (za 4,6 odstotka) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 2,9 odstotka). V gospodinjstvih je v tem obdobju nastalo za 1,3 odstotka več emisij.
Emisij PM10 manj tako v dejavnostih kot gospodinjstvih
Količina emisij trdnih delcev PM10 je na letni ravni upadla s 14.800 na 14.300 ton oziroma za 3,2 odstotka. V gospodinjstvih je nastalo nekoliko več izpustov (53,3 odstotka) kot v dejavnostih (46,7 odstotka). Gospodinjstva so jih največ ustvarila pri ogrevanju in hlajenju (45,5 odstotka vseh), dejavnosti pa v gradbeništvu (23,6 odstotka vseh).

Količine vseh emisij manjše, z izjemo HFC
V primerjavi z letom 2022 so količine vseh opazovanih emisij razen emisij HFC upadle. Manj je bilo zlasti emisij perfluoriranih kemikalij PFC (za 83,5 odstotka), sledili so izpusti žveplovega dioksida (SOx) (za 19,8 odstotka) in ogljikovega monoksida (CO) (za 5,5 odstotka). Povečala se je le količina emisij HFC, in sicer za 3,6 odstotka, so navedli pri Sursu.

Promet ostaja velik onesnaževalec
Emisije CO2 iz vseh vrst prometa so medletno skoraj nespremenjene.
Emisije CO2 iz vseh vrst prometa so predlani predstavljale 43,8 odstotka vseh emisij CO2; medletno so se povečale za 0,2 odstotka, na 5,1 milijona ton. Promet je povzročil tudi skoraj polovico vseh emisij (dušikovih oksidov) NOx in več kot desetino emisij PM10. "Ob tem je nastalo tudi 10.400 ton emisij NOx (44,6 odstotka vseh) in 1.900 ton emisij PM10 (13,3 odstotka vseh)," so pojasnili pri Sursu.

Promet je še vedno pomemben dejavnik okoljskih obremenitev.
Nerezidenčne enote v Sloveniji ustvarile manj emisij CO2 kot rezidenčne v tujini Primerjava količine nastalih emisij med rezidenčnimi in nerezidenčnimi enotami kaže, da so rezidenčne enote leta 2023 v tujini ustvarile 1,5 milijona ton emisij CO2, 2.700 ton emisijNOx in 179 ton emisij PM10, nerezidenčne enote v Sloveniji pa 0,4 milijona ton emisij CO2, 759 ton emisij NOx in 34 ton emisij PM10.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se