Profimedia

V prvem četrtletju letos so emisije toplogrednih plinov iz gospodarstva v EU znašale 900 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je 3,4 odstotka več kot v enakem četrtletju lani. Istočasno se je BDP povezave v isti primerjavi okrepil za 1,2 odstotka. Slovenija je v medletni primerjavi zabeležila 1,6-odstotno rast izpustov.

Med januarjem in marcem sta k rasti izpustov največ prispevala sektorja oskrba z električno energijo in plinom (+13,6 odstotka) ter gospodinjstva (+5,6 odstotka). V treh sektorjih so statistiki zabeležili padec izpustov, in sicer v predelovalni industriji (-0,2 odstotka), transportu (-2,9 odstotka) ter kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu (-1,4 odstotka), je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.

V prvem letošnjem četrtletju so se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem izpusti toplogrednih plinov povečali v 20 državah članicah EU, v preostalih sedmih pa so se zmanjšali.

V Bolgariji ter na Češkem, Cipru, Poljskem, Madžarskem in v Grčiji so zabeležili več kot petodstotno rast izpustov. Največjo je imela Bolgarija, kjer je znašala 17,4 odstotka.

Največje padce so po podatkih evropskega statističnega urada zabeležili na Malti (-6,2 odstotka), na Finskem (-4,4 odstotka) in na Danskem (-4,3 odstotka). Te države so skupaj s Švedsko poleg zmanjšanja izpustov okrepile svoj bruto domači proizvod (BDP).

Preostale tri države, ki so zmanjšale izpuste, Estonija, Latvija in Luksemburg, so medtem zabeležile padec BDP.

Slovenija, kot je razvidno iz podatkov Eurostata, je bila med državami, ki so zabeležile rast izpustov in padec BDP. V prvih treh mesecih letošnjega leta je izpuste v medletni primerjavi povečala za 1,6 odstotka.

V tem času je bil BDP medletno manjši za 0,6 odstotka, je razvidno iz danes objavljenih revidiranih podatkov državnega statističnega urada.