Država naj bi priskočila na pomoč - katastrofa v slovenskih sadovnjakih
Aprilske pozebe niso nič nenavadnega, a še nikoli se ni zgodilo, da bi najnižjo temperaturo zime izmerili v četrtem mesecu leta. Najhujšo škodo pozebe so utrpeli sadjarji, posledice pa bodo čutili tudi vinogradniki in celo čebelarji.

Z ministrstva za kmetijstvo so sporočili, da že iščejo rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Rešitve bi bile poleg priprave interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim, mogoče tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, omenja se še pregled možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Minister Jože Podgoršek si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v teh dneh.
Škoda bo zelo obsežna
Andreja Sušnik, agrometeorologinja v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), je dejala, da je zaradi raznolikosti drevja in različnih lokacij še vedno prerano govoriti o škodi, »bo pa ta vsekakor zelo obsežna«. Posledice bodo čutila vsa sadna drevesa, najhujša škoda pa bo v nasadih marelic, sliv in breskev. Še najmanj so bile na udaru jablane in nasadi na Gorenjskem oziroma legah, kjer razvoj ni bil tako zgoden zaradi nižjih temperatur. Sušnikova je pojasnila, da bo prava ocena škode mogoča šele konec maja, ko drevesa odvržejo odvečne plodove.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se