Andraž Zupančič

Omislijo si različne doma narejene opozorilne table ali gredo celo korak dlje in ob cesto postavijo doma izdelano ohišje radarja oziroma namestijo kar hitrostno oviro. A vse to je seveda prepovedano.

Sodobni merilniki hitrosti so povsem avtomatizirani, fotografije prekrškarjev se nalagajo na nekem strežniku, ki ga upravlja pristojna občina ali policija, tam pa jih potem tako rekoč samodejno obdelajo in prekrškar dokaj hitro prejme obvestilo o kazni.

Robert Balen

A ta očitno ne zaleže vedno in povsod, na določenih odsekih, kjer radarjev ali ovir ni, si vozniki privoščijo preveč. Tako vsaj mislijo posamezniki, ki praviloma obveščajo pristojne na občini, morda celo na policiji ali še kje, a ti menijo, da umirjanje prometa z dodatnimi ukrepi tam ni potrebno.

In zato zavihajo rokave ter namestijo doma izdelano ohišje radarja ali celo »ležečega policaja«.

500 evrov kazni, primerov pa ni malo

Na policiji poudarjajo, da so spremembe oziroma ukrepi na prometni infrastrukturi in postavitev prometne signalizacije izključno v pristojnosti upravljavca prometne infrastrukture. »Vse drugo predstavlja kršitev zakona o cestah, kar se kaznuje z globo 500 evrov,« pojasnjujejo.

Ko smo navedli nekaj primerov samostojnega ukrepanja na cesti, so na policiji le povedali, da to ni dovoljeno, če gre za cestno zemljišče. V primeru takšne postavitve vzdrževalec ceste predmet odstrani. Očitno je primer na Zasavski cesti v Ljubljani drugačen. Tam je nekdo samoiniciativno namestil ohišje radarja, a kot kaže, ne stoji na cestnem zemljišču, zato tam »lovi« že nekaj let. Vozniki sčasoma sicer ugotovijo, da to ni pravi radar, in se odzovejo temu primerno.

Sašo Švigelj

Na podoben primer smo naleteli v Pirničah v občini Medvode. Tudi tam je nekdo očitno sam izdelal ohišje, ki je bilo na prvi pogled zelo podobno pravemu ohišju prenosnega radarja, z okencem in odprtino, vanj pa je namesto radarja namestil kar električno nagrobno svečko z rdečo svetlobo, ki je bila še posebno vidna ponoči. Vozniki so na tem kraju zavirali, vendar je potem ohišje tudi kmalu izginilo s pločnika.

Nekateri nameščajo tudi svoje hitrostne ovire

Druga zgodba so hitrostne ovire ali grbine; te postavljajo na kritičnih mestih, kjer pričakujejo več pešcev, predvsem ob šolah ali na šolskih poteh, ter na odsekih, kjer široka cesta voznike premami k hitrejši vožnji.

»So tudi primeri, ko grbine izvedemo zaradi pobud občanov. Toda pogosto se soočamo z nasprotujočimi si pogledi prebivalcev območja: nekateri si hitrostne ovire želijo zaradi prepričanja, da bodo povečale varnost v prometu, nekateri pa jim nasprotujejo, ker zaviranje vozil pred grbino, pospeševanje za njo in sama vožnja čez grbine povzročajo hrup ter slabšajo kakovost zraka,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana (MOL).

Sašo Švigelj

Grbine naj bi bile sicer oblikovane po standardih, a se je v preteklosti veliko delalo »na oko« in temu primerno je v Sloveniji veliko različno oblikovanih grbin. Vendar so po mnenju MOL premišljeno postavljene, zato jih praviloma ne spreminjajo in ne odstranjujejo.

Najbolje prijaviti policiji

»Nameščanje doma izdelanih 'radarjev' ali drugih naprav, ki posnemajo uradne naprave za merjenje hitrosti, ni dovoljeno, zlasti če posega v cestni prostor ali ogroža prometno varnost. Prav tako je po zakonu prepovedano postavljati predmete, ki niso del prometne ureditve, takšna naprava pa je lahko nepooblaščen poseg v javni prostor ali nevarno ravnanje, če udeležence zavaja ali moti njihovo zaznavanje prometa,« še pravijo na MOL, in če prebivalci tak poseg opazijo, je najbolje, da ga prijavijo na policiji.