Profimedia

Delo na daljavo oziroma "remote work", kot mu pravijo v angleško govorečem svetu, omogočajo predvsem poklici, kjer so orodje dela računalnik, telefon in internetna povezava. Gre predvsem za poklice v IT-industriji, digitalnem marketingu, oblikovanju, administraciji, prevajanju, vsebinskem pisanju, programiranju, spletni prodaji, podpori strankam, svetovanju, in podobno. Med najbolj iskane poklice, ki jih je mogoče opravljati od doma, sodijo programerji, UX/UI oblikovalci, pisci in uredniki spletnih vsebin, računovodje, virtualni asistenti in analitiki.

A ni nujno, da so vsi delavci v teh poklicih tudi avtomatsko primerni za delo na daljavo oz. od doma. Potrebna sta samodisciplina in sposobnost samostojnega organiziranja časa. Delo od doma namreč pomeni tudi manj nadzora in več osebne odgovornosti. Delodajalci morajo oceniti, ali lahko določeno delo poteka brez fizične prisotnosti delavca, delavec pa se mora zavedati, da doma ni vedno lažje – pogosto gre celo za več dela v večji tišini in z večjo mero organizacije.

Kaj pravi Zakon o delovnih razmerjih?

Slovenski Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo na domu dopustno, če se delodajalec in delavec o tem izrecno dogovorita. Dogovor o opravljanju dela na domu mora biti sklenjen v pisni obliki in je del pogodbe o zaposlitvi ali njen dodatek. V njem morajo biti opredeljeni pogoji za opravljanje dela na domu, vključno z delovnim časom, varnostjo in zdravjem pri delu, povračili stroškov in drugimi pravicami in obveznostmi.

Zakon določa tudi, da mora delodajalec zagotavljati varne pogoje dela, tudi če delavec dela iz domačega okolja. To pomeni, da mora oceniti tveganja na delovnem mestu na domu in zagotoviti ustrezna navodila za varno delo. Delodajalec mora voditi evidenco o delovnem času delavca, kar pogosto pomeni, da se mora delavec dnevno evidentirati v elektronski sistem.

Profimedia

Pogodba in obvezni elementi

Če se zaposleni in delodajalec dogovorita za delo na daljavo, je pomembno, da se to ustrezno zapiše v pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora navesti kraj opravljanja dela, če ta ni prostor delodajalca, opredeliti morebitne posebnosti glede razporeditve delovnega časa ter določiti morebitna nadomestila za uporabo delavčevih sredstev (računalnik, elektrika, internet).

Zakon predvideva tudi, da se delavec, ki dela od doma, ne sme znajti v slabšem položaju kot tisti, ki dela v prostorih delodajalca. To vključuje tudi pravico do regresa, malice, povračila stroškov prevoza (če je upravičen), enako osnovno plačo in druge dodatke.

Kako je z izplačili in stroški?

Delavec, ki dela od doma, mora biti plačan enako kot delavec v prostorih delodajalca. V praksi to pomeni, da osnovna plača ostaja nespremenjena, vendar pa obstajajo razlike pri povračilih stroškov. Če delavec ne prihaja na delo, mu praviloma ne pripada povračilo stroškov prevoza. Prav tako mu morda ne pripada malica v enakem znesku, kot če bi bil prisoten na delovnem mestu – to je odvisno od konkretne ureditve v podjetju ali kolektivne pogodbe.

Po drugi strani pa lahko delavec uveljavlja povračilo stroškov za elektriko, ogrevanje, uporabo interneta in druge stroške, ki jih ima zaradi dela od doma. Višina teh nadomestil ni zakonsko določena, zato se morata delodajalec in delavec dogovoriti o znesku in načinu povračila. V nekaterih podjetjih to pomeni mesečno nadomestilo, v drugih pa povračilo na podlagi računov.

Postopki: Kako urediti delo od doma?

Prvi korak je seveda dogovor z delodajalcem. Če gre za občasno delo od doma, je to mogoče urediti s sklepom delodajalca in pisnim obvestilom, za redno delo od doma pa je potrebna sprememba pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora predhodno oceniti tveganja in se prepričati, da ima delavec ustrezne pogoje za delo – tehnično opremo, varno okolje, dostop do potrebnih programov in sistemov.

Poleg tega mora delodajalec voditi evidenco delovnega časa in imeti možnost nadzora nad opravljenim delom. To pogosto pomeni redna tedenska poročila, vodenje projektnih tabel, virtualne sestanke in uporabo digitalnih orodij za spremljanje dela. V primeru inšpekcijskega nadzora mora delodajalec dokazati, da so bili vsi zakonski pogoji za delo na domu izpolnjeni – od pogodbe do ocene tveganja in evidence delovnega časa.

Kdaj delo od doma ni priporočljivo?

Delo na daljavo ni primerno za vse poklice in vse ljudi. Tam, kjer je nujna prisotnost – v zdravstvu, vzgoji, proizvodnji, prometu, gostinstvu – delo od doma seveda ni izvedljivo. Tudi v primerih, ko sodelovanje med zaposlenimi zahteva fizično prisotnost (npr. kreativne delavnice, skupinsko delo), je lahko delo na daljavo manj učinkovito.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na nekatere psihološke pasti – od osamljenosti, izgube občutka za timsko delo do težav z ločevanjem med delom in prostim časom. Nekateri ljudje potrebujejo strukturo in rutino pisarniškega okolja, da ostanejo produktivni.

Delo od doma kot pravica ali privilegij?

V Sloveniji delo od doma še vedno ni avtomatska pravica zaposlenih. Lahko ga omogoči delodajalec, a le pod določenimi pogoji. Med epidemijo covida--19 je bil to izhod v sili, danes pa je to oblika dela, ki jo je treba načrtovati, nadzorovati in pravno urediti. Delodajalci pogosto tehtajo med fleksibilnostjo in nadzorom, zaposleni pa med udobjem doma in občutkom izoliranosti.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je leta 2023 delo od doma redno opravljalo približno 12 % zaposlenih, kar je skoraj dvakrat več kot pred pandemijo, ko je bil ta delež okoli 6 %. V državah severne Evrope, kot so Finska, Švedska in Danska, delež zaposlenih, ki delajo na daljavo, pogosto presega 30 %, medtem ko povprečje v Evropski uniji znaša približno 22 %. V Združenih državah Amerike je delo od doma najbolj razširjeno v panogah, kot so IT, finance in svetovanje, kjer del zaposlenih opravlja delo izključno od doma, še več pa jih dela v hibridnem modelu. Po ocenah naj bi tako približno 10 % ameriških delavcev delalo popolnoma od doma, okoli 30 % pa v kombinaciji dela na daljavo in v pisarni.

Prihodnost je hibridna

Strokovnjaki napovedujejo, da bo prihodnost dela hibridna – deloma v pisarni, deloma od doma. To naj bi zaposlenim omogočilo večjo prilagodljivost, delodajalcem pa boljše upravljanje stroškov. A za tak model bodo nujni jasni postopki, zaupanje med delodajalci in delavci ter posodobitev zakonodaje, ki bo upoštevala tudi nove oblike dela, kot so platformno delo, coworking in digitalni nomadizem.

Delo od doma ni le tehnična možnost, temveč tudi kulturna sprememba v načinu, kako razumemo delo, prisotnost in produktivnost. In čeprav ni rešitev za vsakogar, ostaja ena največjih priložnosti sodobnega trga dela.