Profimedia

Za spletna družbena omrežja jih je internet uporabljalo 91 odstotkov, medtem ko je povprečje na ravni EU znašalo 88 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urad Republike Slovenije (Surs).

Sedem od desetih mladih (69 odstotkov) v Sloveniji je leta 2024 gledalo pretočne videovsebine na zahtevo (v EU 72 odstotkov). Tretjina jih je poslušala ali prenašala podkaste, kar je nekoliko manj od povprečja EU (40 odstotkov).

Anketa Svet24

70 odstotkov Slovencev za prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let

Mladih čedalje manj

Mladih je sicer čedalje manj, na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev starih med 15 in 29 let. Njihov delež je znašal 15,2 odstotka populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku letošnjega leta največji v osrednjeslovenski regiji (17,5 odstotka), najmanjši pa v pomurski (12,5 odstotka).

Surs

Stopnja delovne aktivnosti višja, brezposelnost pa nižja od povprečja EU

Med delovno aktivnimi mladimi je bilo leta 2024 25.000 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. 1500 mladih (6,1 odstotka delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 23.500 zaposlenimi jih je 68,4 odstotka imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.

Med osebami, starimi od 20 do 29 let, je bila v Sloveniji leta 2024 stopnja delovne aktivnosti 68,6-odstotna, kar je nad povprečjem EU (65,9 odstotka). Med moškimi v Sloveniji je bila 72,9-odstotna, med ženskami pa 63,5-odstotna. Nižja od povprečja EU (10,1 odstotka) je bila v Sloveniji tudi stopnja brezposelnosti med mladimi (6,6 odstotka).

Med mladimi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo pa večje

Po podatkih Sursa je bila med mladimi lani tudi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo z življenjem pa večje. Stopnja tveganja revščine med mladimi je bila leta 2024 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 odstotka mladih.

Zadovoljstvo z življenjem je bilo med mladimi v Sloveniji lani večje od povprečja na ravni EU. V Sloveniji so mladi zadovoljstvo z življenjem na lestvici od 0 do 10 ocenili z oceno 8,1, medtem ko je povprečna ocena zadovoljstva mladih z življenjem v EU znašala 7,5.

Surs

Od doma pri skoraj 29 letih

Leta 2024 so se mladi v Sloveniji odseljevali od doma pri povprečno 28,9 leta (enaka starost kot predlani). V državah EU so se mladi odselili od doma v povprečju pri 26,2 leta. Najbolj zgodaj so selitev od doma izvedli mladi na Finskem (pri povprečno 21,4 leta), sledili sta Danska (21,7 leta) in Švedska (21,9 leta), najpozneje pa mladi na Hrvaškem (pri 31,3 leta), sledili sta Slovaška (30,9 leta) in Grčija (30,7 leta).

V Sloveniji je v letu 2024 skupaj s svojimi starši živelo 79,7-odstotka mladih, starih med 16 in 29 let. To je bilo za 46,9 odstotne točke več kot na Danskem (32,8-odstotka), po drugi strani pa za 10,2 odstotne točke manj kot na Hrvaškem, ki je v EU imela najvišji delež mladih, še bivajočih pri starših (89,9-odstotka). EU-povprečje je znašalo 67,8-odstotka.

V 2021 je 64-odstotkov mladih (15–29 let) živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27-odstotkov v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4-odstotki v dijaških in študentskih domovih, 5-odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr.

Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85-odstotkov uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10-odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4-odstotki mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.

Mednarodni dan mladih, 12. avgust

Statistični urad RS je podatke o mladih pripravil v okviru mednarodnega dneva mladih, ki ga zaznamujemo 12. avgusta.

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu mladi prevzemajo vlogo ključnih deležnikov, ki za doseganje sprememb znajo izkoriščati moč tehnologije in strateških partnerstev ter tako reševati pereče mednarodne izzive. To je tudi tema letošnjega mednarodnega dneva mladih – Mladi spodbujajo večstransko sodelovanje s tehnologijo in partnerstvi.

Ob isti priložnosti je Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana delil rezultate raziskave, v kateri so anketiranci s celotnega sveta ocenjevali, kdaj pride tisti trenutek, ko se nehamo počutiti mlade. Na svetovni ravni povprečje znaša 41 let, v Evropi in v Sloveniji pa 43. Mejo nekoliko višje postavijo na Hrvaškem in v Srbiji, in sicer na 45 let.

Raziskava je med decembrom 2024 in februarjem 2025 potekala v 40 državah sveta. V njej je sodelovalo 35.515 ljudi.