##IMAGE-2221967##

Arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ je na današnji novinarski konferenci predstavil letošnje delo na Kapiteljski njivi v Novem mestu in seveda tudi izkopanine. Delo je potekalo junija in julija ter septembra in polovico oktobra.

''V 59. delovnih dneh je 19-članska ekipa izkopala prek 600 kvadratnih metrov veliko površino prazgodovinskega grobišča in pri tem raziskala in izkopala 17 žganih, žarnih grobov iz pozne bronaste dobe, ter 61 starejšeželeznodobnih grobov (10 - 4. st. pred n. št.),'' je rekel Križ.

Letos so največ časa namenili tako imenovani gomili XXXI. V njej so odkrili nekaj bogatih ženskih grobov, ki so bili opremljeni z množico nakitnih predmetov (bronaste zapestnice, različne bronaste fibule, steklene, jantarne in koščene jagode. Izkopali so tudi nekaj lončene posode s 'popotnico za onostranstvo'.  Kot posebna zanimivost izstopa osrednji grob, ki je zelo velik (355 x 150 cm) in ki je arheologe presenetil z majhnim številom pridatkov, značilnih za ženski pokop. ''Osrednja lega groba, njegova starost (8 st.p.n.št.) in doslej najstarejši najdeni predmeti dokazujejo, da je pokojnica v halštatski družbi zasedala pomemben položaj. Kaže, da je bila tu pokopana ustanoviteljica oziroma začetnica ene od družin starejšeželeznodobnega Novega mesta.''

Druga zanimivost pa je ta, da so odkopali samo en moški grob, v katerem so našli sulico. Borut Križ meni, da je teh grobov zanesljivo več, in dodaja, da so naleteli na kar nekaj popolnoma praznih. Po njegovih besedah gre za moške izropane grobove. In še tretja zanimivost. Odkrili in odkopali so tudi italijanski bunker iz časa druge svetovne vojne in pri tem našli kar nekaj streliva in vojaške opreme. A to ni tokratna zgodba.

Zemlja, kjer potekajo raziskovanja, je močno kisla, kar pomeni, da je zelo agresivna do vseh zakopanih predmetov. Svoj delež pri tem ima seveda gnojenje in obdelovanje v času, preden se je začelo izkopavanje, in pa seveda glinena podlaga, ki je zadrževala spiranje, tako da so kemikalije počasi uničevale arheološko bogastvo. Strokovnjaki so ugotovili, da je časa za izkopavanje ostalo zelo malo.

Za ponazoritev je Borut Križ povedal, da detektorji kovin le teh sploh ne zaznajo več. Vse je le še bolj ali manj rja. In ob tem dejstvu se zdi milo rečeno čudna odločitev Ministrstva za kulturo, ki je iz tako imenovanega kulturnega evra črtalo izkopavanja na Kapiteljski njivi - gre za 45.000 evrov. Ukrep čudi toliko bolj, če vemo, da je Kapiteljska njiva evropsko zanimiva in cenjena lokacija, in če vemo, da so vsi drugi prejemniki omenjenih sredstev ostali na spisku tistih, ki jih ministrstvo finančno podpira.

Nekaj malega upanja direktorju Dolenjskega muzeja Zdenku Piclju še ostaja. Računa namreč, da bodo potreben denar dobili od Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Mestna občina Novo mesto pa tudi vsako leto pokrije stroške enomesečnega izkopavanja. Upanje umre zadnje.