M24.si

Statistični urad ugotavlja, da je največ traktorjev registriranih v občinah Krško (2761), Brežice (2758) in Sevnica (2075). Med mestnimi občinami imata največ traktorjev Novo mesto (2051) in Nova Gorica (1588).

Skupaj je bilo lani v državi registriranih 121.956 traktorjev, še okoli 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih.

Sašo Švigelj / M24

Povprečna starost traktorja je 23 let

Po podatkih Marjana Dolenška iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je povprečna starost traktorja v Sloveniji nad 23 let.

“Lastniki bi jih lahko prodali za 500 ali 1000 evrov, a se od njih težko ločijo,” je povedal za Svet24. Ljudje si rečejo, da jim teh 1000 evrov ne pomeni toliko kot traktor na katerem imajo lahko stalno nameščen nek priključni stroj, ki ga občasno rabijo. Del tega je tudi sentimentalna navezanost, saj gre verjetno za prvi traktor, ki je kmeta odrešil ročnega dela.

Bobo

“Vrednosti za stare traktorje so res nizke, za kakšen 30 let star traktor enostavno nihče ne bo dal več kot 1000 ali 2000 evrov,” povzema Dolenšek. Kljub temu obstajajo podjetja, ki popravljajo in stare traktorje prodajajo v države, kot so Grčija, Romunija in Bolgarija.

Največ traktorjev na prebivalca v grozdu treh goričkih občin

Po številu traktorjev na prebivalca izstopajo občine Šalovci (0,38), Hodoš (0,32), Gornji Petrovci (0,30), Bloke (0,26) in Kobilje (0,26).

Bobo

Župan občine Šalovci Iztok Fartek je za Svet24 dejal, da je njegova občina izrazito kmetijska in podeželska, s kmetijo na praktično vsakem naslovu.

“Marsikatera družina je ohranila traktorje, ki so stari 30 ali 40 let, ker so še vedno uporabni za posamezna opravila. Ob tem pa imajo kmetije vsaj še en ali dva traktorja z univerzalnim priključkom – za druga večja oz. težja opravila,” je potrdil ocene Dolenška.

Profimedia

Pogostost traktorjev v svoji in sosednjih dveh občinah pa Fartek pripisuje ljubezni do tehnične dediščine, ki jo v sosednji občini Gornji Petrovci ohranja društvo Oldtimer Abraham.

Zakaj traktorjev in storitev raje ne najemamo?

Izjemno majhna zemljiška struktura močno vpliva na individualizem lastnikov. Kljub ozaveščenosti o skupnem delovanju, se Slovenci odločijo za sodelovanje šele, ko ni druge rešitve, meni Dolenšek.

Kupovanje dragih strojev namesto najema storitev je po njegovi oceni malce nepremišljeno. Če se kmetu računica zalomi, se mora odpovedati kakšni drugi investiciji ali pa zategniti pas pri osebnem standardu.

Pred osamosvojitvijo so se kmetje še združevali v strojne skupnosti, kjer so posamezniki skupaj kupovali drage stroje, ki jih niso veliko rabili. A tudi v teh skupnostih so bili traktorji redkost, prevladovali so priključni stroji.

Po Dolenškovih besedah so večinoma propadle, saj se je kmet iz izkušenj naučil, da je skupna lastnina slabo vzdrževana. Kljub temu pa se je po osamosvojitvi uveljavil sistem strojnih krožkov, ki jih je v državi že 38 in združujejo več kot 6000 kmetij. Kmetje prek njih najemajo dražje in večje stroje, kot so žetveni kombajni.

Katere znamke imajo kmetje najraje?

Na slovenskem podeželju še vedno prevladujejo starejše znamke traktorjev iz vzhodnega bloka. Vendar se trendi spreminjajo, saj se kmetovalci vedno pogosteje odločajo za novejše, močnejše in udobnejše traktorje znamk John Deere, Case, Fendt, Massey Ferguson in New Holland.

Spletnik

V prejšnji državi so bile te znamke za kmeta predrage, raje je posegal po jugoslovanskih IMT-jih, romunskih Univerzalih in čeških Zetorjih, a so tudi te znamke po osamosvojitvi dvignile svoje cene, zato so se ljudje začeli ozirati na Zahod.

Zanimivo pa manjši kmetovalci svoje stare traktorje iz vzhodnega bloka danes nadomeščajo z novimi indijskimi traktorji Solis. Dolenšek razlaga, da je njihova priljubljenost posledica dostopnosti in dobre servisne mreže, saj “so dobri za denar in imajo dovolj moči za manjše kmetije.”