Štajerka za čiščenje črne magije najela vedeževalca Blaža, izgubila več kot 200 tisoč evrov
Kateri članki so v zadnjem tednu pritegnili največ pozornosti našega bralstva? Mogoče je kakšen od zvestih bralcev kakšno pomembno vest tudi spregledal.

Po sledeh škandala okoli vedeževalca Blaža: 7000 evrov za čiščenje črne magije
O goljufijah, povezanih s tako imenovanim čiščenjem črne magije, smo v medijih pogosto pisali. A še nikoli niso prestrašenega človeka oškodovali za tako veliko vsoto kot v zadnji tovrstni zgodbi. Vanjo je vpleten tudi znan obraz slovenske vedeževalske scene, vedeževalec Blaž. Gospa iz Štajerske je njega in njegovo sodelavko najela, da bi jo rešila urokov, ki naj bi viseli nad njo. Sodelavka je nato naivno gospo očiščevala črne magije vse do zneska 175.000 evrov in ji odnesla še za 50.000 evrov nakita, ki naj bi ga bilo prav tako treba očistiti. Čistega ali ukletega, vrnila ga ni.
Podpovprečni Slovenci se z leti, ki jih preživimo v službi, ne moremo bahati
Težave z demografijo in pokojninskimi blagajnami so že dodobra popisane. Ob višanju pričakovane življenjske dobe se spreminjajo pokojninski sistemi, vse višje se postavljajo tudi letvice upokojitvene starosti, posledično pa ljudje vse večji kos svojega življenja preživijo na delovnih mestih.
Slovenci se v primeru pričakovane povprečne delovne dobe po podatkih Eurostata s 37,1 leta uvrščamo tik po povprečje EU, ki znaša 37,2 leta. Nad nami so Francija, Latvija, Madžarska in Češka, ki prav tako ne presegajo števila 38 let, pod nami pa Španija, Slovaška in Luksemburg.
Ko zgrožen ugotoviš, da je na tvojem naslovu prijavljenih več oseb, ki jih sploh ne poznaš
Znan je primer 91-letne Mariborčanke, ki je šokirana ugotovila, da ima na njenem naslovu prebivališče prijavljenih kar sedem različnih ljudi, nobenega med njimi pa seveda ni poznala. Tegobe, s katerimi se je srečala njena 91-letna mama, je nedavno za Svet24 podrobno opisala ena od naših bralk. Država je na tem področju v zadnjih letih sicer uvedla več ukrepov, a problematika fiktivnih prijav ostaja.
Generacija brez lastnine: mladi, ki delajo, a si ne morejo privoščiti niti garsonjere
"Brez pomoči staršev si stanovanja ne moreva privoščiti, pa če delava oba s partnerjem. Vsak mesec gre polovica plače za najemnino," pravi 29-letna Nina, ki z možem živi v enosobnem stanovanju v Ljubljani. Njuna zgodba ni izjema, ampak postaja pravilo. Slovenija je postala država, kjer si generacija mladih težko ustvari dom – v dobesednem in simbolnem pomenu. Lastniško stanovanje, ki je bilo za prejšnje generacije dosegljiv cilj, postaja danes vse bolj privilegij.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se