Ko zgrožen ugotoviš, da je na tvojem naslovu prijavljenih več oseb, ki jih sploh ne poznaš
Znan je primer 91-letne Mariborčanke, ki je šokirana ugotovila, da ima na njenem naslovu prebivališče prijavljenih kar sedem različnih ljudi, nobenega med njimi pa seveda ni poznala. Država je na tem področju v zadnjih letih sicer uvedla več ukrepov, a problematika fiktivnih prijav ostaja.
Da fiktivne prijave začasnega oziroma stalnega prebivališča v Sloveniji ostajajo rak rana slovenske birokracije, priča zadnja kriminalistična akcija, v okviru katere so mariborski kriminalisti stopili na prste dvema slovenskima državljanoma, ki so ju kazensko ovadili zaradi suma storitve več kaznivih dejanj ponarejanja listin in overitve lažne vsebine.
Kot smo poročali, sta osumljenca v postopku prijave začasnega oziroma stalnega prebivališča pri več upravnih enotah na območju policijskih uprav Maribor in Celje »iz koristoljubja uporabila izjave oziroma pooblastila, opremljena s ponarejenimi podpisi več lastnikov ali solastnikov objektov na različnih naslovih v Republiki Sloveniji.« Pod črto, kar 172 osebam, sicer državljanom tretjih držav, sta v Sloveniji uredila bodisi začasno bodisi stalno prebivališče. Gre za fiktivne prijave na naslovih, na katerih niso nikoli prebivali.
Tujci se lahko s fiktivno prijavo dokopljejo do nekaterih pravic, ki so v Sloveniji pogojene s prijavljenim prebivališčem, tako ta lopovščina predstavlja izdatno breme za državni proračun, a lahko veliko sivih lasi povzroči tudi lastnikom stanovanj, na katera se »obesijo« lažni stanovalci. Tegobe, s katerimi se je v takem primeru srečala njena 91-letna mama, je nedavno za Svet24 podrobno opisala ena od naših bralk. Ko se je družina seznanila, da je na naslovu 91-letnice prijavljenih več oseb, se je začela dolgotrajna borba z birokratskimi mlini. Izkazalo se je namreč, da je v prijavi prebivališča njen podpis nekdo ponaredil in da je na njenem naslov prijavljenih kar sedem oseb, ena celo za stalno.
Kako do izbrisa, če prijavljenega ni mogoče najti?
Na notranjem ministrstvu so za Svet24 pojasnili, da mora upravna enota, če in ko prejme obvestilo, da so na naslovu fiktivno prijavljene osebe, postopek ugotavljanja prebivališča uvesti po uradni dolžnosti, pri čemer mora spoštovati zadevno zakonodajo. Skratka, če lastnik iz tega ali onega razloga nenadoma ugotovi, da so na njegovem naslovu prijavljene osebe, ki ne bi smele biti, mora nemudoma obvestiti upravno enoto, da lahko steče postopek izbrisa. A, kot nam je pojasnila bralka, so v primeru njene mame na upravni enoti sicer potrdili, da bodo osebe izbrisali z naslova stanovanja, a naj bi se v primeru osebe, ki ima fiktivno prijavljeno stalno prebivališče, nekoliko zataknilo, saj je ne morejo najti in je izbrisati kar čez noč.
Hitrost vodenja in posledično zaključka postopka je po pojasnilih ministrstva odvisna od okoliščin konkretnega primera. Na postopek vpliva vse od tega, ali je stranka v postopku odzivna, do »nasprotujočih izjav strank postopka in zaslišanih prič v postopku« ter morebitni potrebi po izvedbi dodatnih dokazov. Ob tem mora uradna oseba spoštovati načelo ekonomičnosti postopka, a storiti vse, kar je potrebno, da se pravilno ugotovi dejansko stanje.
Postopek se po uradni dolžnosti uvede tudi, če gre za fiktivno prijavo nekega tujca iz tretje države, ki ga ni mogoče najti. V tem primeru po velja tako imenovana fikcija vročitve uradnih pisanj oziroma »vročanje dokumenta z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki ga je izdal, in na enotnem državnem portalu e-uprava.« Posledično se posamezniku na podlagi dokončne odločbe, izdane v ugotovitvenem postopku v registru stalnega prebivalstva, »preneha prijava stalnega oziroma začasnega prebivališča, saj upravna enota v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik stalno oziroma začasno prebiva,« so še pojasnili na ministrstvu. Z drugimi besedami, če upravna enota v postopku ugotovi, da posameznik na prijavljenem naslovu ne prebiva, hkrati pa tudi ne more ugotoviti, kje prebiva ali mu prijaviti zakonskega prebivališča na naslov občine ali centra za socialno delo, mu prebivališče na prijavljenem naslovu z dokončnostjo izdane odločbe preneha.
Od letos lažje preverjanje podpisov
Država je v boju proti tem zlorabam sprejela že več ukrepov. Na ministrstvu za notranje zadeve so ob tem izpostavili spremembe zakona o prijavi prebivališča, ki so v veljavi od poletja 2021, s katerimi so med drugim preprečili možnost prijav na naslovih objektov brez stanovanjske rabe, kot so denimo poslovni prostori in gospodarski objekti, prijav »večjega števila posameznikov na manjšem prostoru« ter zagotovili hitrejše vodenje upravnih postopkov. Ob tem so spomnili, da bo oktobra letos v veljavo stopil nov zakon o potnih listinah, že od aprila letos pa je v veljavi tudi novela zakona o osebni izkaznici. Oboje predstavlja pravno podlago, ki »uradni osebi omogoča primerjavo podpisa na vlogi za izdajo potnega lista oziroma vlogi za izdajo osebne izkaznice in podpisa na predloženem dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu.« Spremembe bi lahko prispevale k preprečevanju fiktivnih prijav, saj bi uradne osebe v postopku prijave, čeprav nimajo ustreznih forenzičnih znanj, s primerjavo podpisov vendarle lahko zaznale, če je kakšen od podpisov ponarejen, in sprožile ustrezne postopke, so pojasnili. Upravne enote morajo namreč v primeru dvomov po uradni dolžnosti uvesti postopek ugotavljanja prebivališča.
Ob tem so na notranjem ministrstvu navedli, da so v prizadevanjih, da bi dodatno zajezili fiktivne prijave, vsem slovenskim upravnim enotam že predlagali obveščanje lastnikov o izvedeni prijavi na naslovu njihove nepremičnine, »če prijavitelj prijavo izvede brez lastnikove oziroma solastnikove navzočnosti, prijava pa se ne nanaša na družinskega člana lastnika oziroma solastnika.« Goljufi namreč pogosto ponarejajo soglasja, lastniki nepremičnine pa bi lahko ob prejetem obvestilu, da je nekdo na njihovem naslovu opravil prijavo začasnega ali stalnega prebivališča, hitreje ukrepali.
Obvezna navzočnost lastnikov bi bil nesorazmeren ukrep
Na notranjem ministrstvu so sicer proučevali tudi možnost, da bi v okviru novele zakona o prijavi prebivališča uvedli tudi obvezno navzočnost lastnika ob prijavi prebivališča in obvezne overitve podpisa lastnikov nepremičnin na najemni pogodbi oziroma izjavi o dovolitvi prijave. S tem bi se ponarejanje dodatno omejilo oziroma preprečilo, a so ob presoji učinkov ocenili, da bi šlo za nesorazmeren ukrep, ki bi za lastnike predstavljal veliko administrativno in finančno breme, »posledično pa bi privedel k opuščanju prijavne obveznosti.« Ob tem so izpostavili, da je denimo samo v letu 2024 v Sloveniji začasno prebivališče prijavilo 279.939, stalno pa 101.306 posameznikov, ob teh številkah pa so na drugi strani fiktivne prijave vseeno redke, naveden ukrep pa bi pomenil dodatne obveznosti za vse lastnike.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
