Profimedia

V številke, povezane z delovno dobo v posameznih državah članicah EU, so se v teh dneh zakopali na portalu Euronews Business. Težave z demografijo in pokojninskimi blagajnami so že dodobra popisane. Ob višanju pričakovane življenjske dobe se spreminjajo pokojninski sistemi, vse višje se postavljajo tudi letvice upokojitvene starosti, posledično pa ljudje vse večji kos svojega življenja preživijo na delovnih mestih.

Po podatkih Eurostata je leta 2024 pričakovana povprečna delovna doba v EU znašala 37,2 leta, kar denimo v primerjavi z letom 2014 pomeni povišanje za 2,4 leta oziroma 7 odstotkov. Kar zadeva EU, so leta 2024 najnižjo pričakovano povprečno delovno dobo beležili v Romuniji, kjer je znašala 32,7 leta, najvišjo pa na Nizozemskem, in sicer kar 43,8 leta. Če se prištejejo še kandidatke za članstvo v EU in države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), je razpon še višji. V Turčiji je denimo pričakovana povprečna delovna doba znašala vsega 30,2 leta, medtem ko je na Islandiji ta številka osupljiva, kar 46,3 leta.

Slovenci tik pod povprečjem

Pa Slovenija? Sivo povprečje. Slovenci se namreč po podatkih Eurostata s 37,1 leta uvrščamo tik po povprečje EU, ki znaša 37,2 leta. Nad nami so Francija, Latvija, Madžarska in Češka, ki prav tako ne presegajo števila 38 let, pod nami pa Španija, Slovaška in Luksemburg.

Na samem repu so poleg Romunije še Italija, Črna Gora in Severna Makedonija, za kateri so sicer na voljo le podatki za leto 2018, in, kot rečeno, Turčija. Poleg Islandije in Nizozemske se na drugi strani z visoko pričakovano povprečno delovno dobo ponašajo še na Švedskem, Danskem, Irskem in Norveškem ter v Švici in Estoniji.

Glede na podatke vsaj z vidika delovne dobe več delajo v nordijskih državah in v večjem delu zahodne Evrope, medtem ko podatki za južni del Evrope kažejo precej mešano sliko. Na Portugalskem in Malti je pričakovana povprečna delovna doba razmeroma dolga, in sicer 39,3 oziroma 39 let. Na drugi strani je ta številka v Italiji vsega 32,8 leta, v Grčiji 34,8 leta in Španiji 36,5 leta. Slika je najbolj klavrna na vzhodu, kjer so z izjemo Madžarske (37,4 leta) prav vse države pod evropskim povprečjem.

Eurostat

Razlogi so številni

»V prvi vrsti pomembno vlogo igra povpraševanje. Če delodajalci potrebujejo delavce, se poveča udeležba na trgu delovne sile in podaljša trajanje delovne dobe,« je za portal navedel Moritz Hess z nemške univerze za uporabne znanosti Niederrhein. Hess je kot drugi pomemben dejavnik omenil »institucionalni kontekst,« in sicer zlasti v povezavi z zakonodajo na področju pokojninskega sistema in trga dela, pri čemer je po njegovih besedah eden od ključnih dejavnikom uradna upokojitvena starost. »Višja, kot je, daljša bo pričakovana delovna doba. Manj kot sistem omogoča priložnosti za predčasno upokojitev, dlje bodo ljudje ostali aktivni na trgu dela.«

Kot dejavnik je omenil še starostno diskriminacijo, saj je v državah, v katerih so starejši deležni manj diskriminacije, njihov prispevek k družbi bolj cenjen, posledično pa si bodo tudi sami v večji meri prizadevali, da ostanejo delovno aktivni.

Slovenija pred pokojninsko reformo

V Eurostatu so na drugi strani poudarili, da je mogoče večji del podatkov o delovni dobi pojasniti s »stopnjo delovne aktivnosti.« Na splošno države z nižjo stopnjo delovne aktivnosti beležijo tudi krajšo povprečno delovno dobo. Ob tem v zadnjih letih vse več držav uvaja ukrepe za povišanje upokojitvene starosti. Slovenijo ta reforma še čaka. Vlada je predlog pokojninske reforme sicer v državni zbor poslala že maja letos, prestal pa je tudi prvo parlamentarno obravnavo, a se je sprejetje zakona premaknilo na jesenski čas. V skladu s predlogom bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let.

V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) medtem ocenjujejo, da se bo povprečna upokojitvena starost v EU do leta 2060 približala meji 67 leti, pri čemer bodo nekatere države članice do takrat predvidoma že presegle mejo 70 let. Trenutno povprečna upokojitvena starost v EU znaša 64,7 leta za moške in 63,8 leta za ženske.