Arhiv Lokalno.si

V Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu bodo danes ob 16. uri novomeški jamarji predstavili nov dolenjski jamarski rekord - 244 metrov je globok. Gre za brezno Čaganka, ki je plod večletnega raziskovanja dveh novomeških jamarjev Borivoja Ladišiča in Srečka Vidica na Poljanski gori med Belo krajino in Starim trgom.

Potem, ko sta dve leti raziskovala 27 jam na Židovcu, sta se preselila na sosednji hrib, že prvi dan našla tri jame in ena med njimi je bila Čaganka. Član upravnega odbora Jamarskega kluba Novo mesto Marko Pršina, ki je koordinator današnje popoldanske predstavitve, je za Lokalno.si povedal, da sta jo odkrivala postopoma. ''S seboj sta imela le 50 metrov vrvi, ker globina jam na Židovcu ni presegala globine 30 metrov. In ko sta se spustila 30 metrov globoko, sta ugotovila, da jame še ni konec in tudi pri 50 metrih še ni bilo konca. Naslednjič sta se vrnila s 100 metri vrvi in tudi to je bilo premalo, tako da sta se tretjič spuščala z 200 metri vrvi, pa jo je tudi tokrat zmanjkalo. Na takšni globini pa seveda ni več šale. Treba je bilo okrepiti jamarsko ekipo in tokrat je bilo tudi vrvi dovolj, tako da so uspeli priti do trenutne končne globine 244 metrov v dvorani, ki so jo poimenovali Game over,''  je v nadaljevanju pripovedoval Marko Pršina in pojasnil, da so jamarji na globini 160 metrov odkrili stranski Klepčev rov (imenovan po preminulem belokranjskem jamarju Klepcu) in v tem rovu oziroma breznu postopoma prišli do globine 200 metrov in več. Raziskave se tu še nadaljujejo.

Preberite še

Dom

Na kaj morate biti pozorni pri nakupu klimatske naprave?

Raziskovalci so prvih šest jam Čaganke poimenovali Dvorane jezer. Jama je namreč stopnjasta in na vsaki stopnji so mala jezerca, globoka do enega metra. Jamarji so odkrili tudi kar nekaj zanimivih živalskih vrst. Poleg netopirjev, ki Čaganko uporabljajo za zimsko prebivališče, so v jami še druge tipične živali. Na vhodnem delu vas bodo pozdravili pajki, nekoliko niže boste naleteli na različne hroščke, tudi drobnovratnik je med njimi, in v vodi so še neki rakci. Glede na to, da je vhod v jamo na nadmorski višini 700 metrov in da so vodne površine majhne, proteusa ali človeške ribice v tem breznu ni.

Jamarji niso samo raziskovalci, mnogokrat so tudi reševalci. Za raziskovanje uporabljajo skoraj enako opremo kot alpinisti, le puhovk ne potrebujejo in vrvi ter pasovi so nekoliko drugačni. Poleg opreme pa je seveda izjemnega pomena psihofizična pripravljenost. Vsak dober jamar mora sam presoditi, na kakšno globino se bo spustil, in njegova največja skrb mora biti varna vrnitev.

Marko Pršina pove, da se v glavnem financirajo iz lastnega žepa, opravljajo tudi razna višinska dela in tako prislužijo nekaj za nakup opreme, je pa treba povedati tudi to, da za vsako registrirano jamo, ki jo fotografirajo, izrišejo in dodajo vse potrebne podatke, ki jih pošljejo tudi državi, ta pa odrine določeno nadomestilo. ''Mnoge amaterske raiskovalce jame tudi privlačijo. Gre za nevaren hobi. Jame niso zavarovane, tako da morajo biti tisti, ki hodijo pa takšnem terenu, previdni in skrbeti za svojo varnost. V Sloveniji je 9.000 jam in prav nobena ni zavarovana, vse so takšne, kakršne je naredila narava,'' je še dodal Marko Pršina in povabil obiskovalce na popoldansko predstavitev Čaganke, ''v kateri res ni kapnikov, je pa izjemno lepo zasigana in še vrsto drugih zanimivosti bodo izvedeli. Tudi med jamarje se bodo lahko vpisali, ali pa vsaj med podporne člane.''

Če pa se popoldanske multimedijske predstavitve Čaganke ne boste mogli udeležiti, vam na vpogled že zdaj ponujamo nekaj čudovitih fotografij, ki so jih med raziskovanjem brezna naredili člani Jamarskega kluba Novo mesto.

Galerija

Arhiv Lokalno.si