revija Jana

Da smo kot družba na točki, ko poteka široka javna razprava o smiselnosti mesne prehrane, je dokaz, kako daleč smo prišli. Od pamtiveka se je namreč človek obnašal kakor krona stvarstva in gospodar vseh živih bitij, ki jih je kot hrano, delovno silo, surovino ali pa preprosto kot tekmece za življenjski prostor pobijal brez usmiljenja. Danes, sredi velikega izumrtja številnih živalskih populacij in samovžiga izčrpanega planeta, je jasno, da tako ne more več iti naprej. A šele ko bomo razpravo o koristih rastlinske prehrane lahko izvedli umirjeno, strpno in v spoštovanju do vseh drugače mislečih, bomo kot skupnost lahko rekli, da smo prišli na cilj.

revija Jana

Ozka cesta se vleče med griči in polji, zavita kakor pisava, s katero je nevidna roka tem krajem izvolila blagodejno odmaknjenost. Koruza se zadovoljno pozibava v mlačni sapici, ko vleče energijo iz mastne ilovke, in zeleni klasi prevzemajo barvo poznopoletnega sonca. Po pašnikih živina lenobno prežvekuje travo, prepolno hranilnih sokov; krave mežikajo v soncu, njihovi vampi so polni in vimena nabita z mlekom. Zemlja daje, kar premore, premore pa vse. Garmin v avtu vneto preračunava pot do cilja, ovinek za ovinkom me vodi po cesti, ki drži – nazaj ali naprej, to je treba še ugotoviti. Cesta se spušča in spet dviga med griči, obraslimi s trto in kronanimi z razpeli in kapelicami. Odrešenik na križu razkazuje svoje razmesarjene roke, trup in noge, za vsakim ovinkom znova; duh Antona Martina Slomška, najznamenitejšega sina Ponikve, bo v njegovih domačih krajih živel za vedno.

Zavijem na travnik, na katerem že stoji množica avtomobilov; s pogledom preletim tablice: Ljubljana, Gorica, Murska Sobota … Posestvo Vege & Dobro na Ostrožnem pri Ponikvi, na katero so obiskovalci in obiskovalke iz vse Slovenije prišli na prvo srečanje po načelih celovitega veganstva, se na takšen avgustovski dan zdi kakor rajski vrt – toda na takšen dan se človeku pač vse zdi tako lepo in dobro, da bi najraje objel ves širni svet. Po stezici se napotim mimo gredic, razkošno obloženih z vsemi možnimi pridelki; stopim proti hiši, pred katero je razpostavljen veliki šotor za piknik, pod njim množica ljudi zadovoljno mlati veganske dobrote, ki jih pripravljajo skrbne kuharice. Na klopci pred dvoriščem naletim na človeka, ki me je povabil (ali bolje rečeno, zabičal mi je), naj pridem na prireditev.

revija Jana

Pri celovitem veganstvu ni kompromisov

Milan Rus je velik in plečat, obraz mu krasi hemingwayevska brada, obut je v sandale in oblečeno ima majico z napisom »Svoboda za vse živali« – slika in prilika strogega preroka, ki pogublja nečistnike in vodi ponižne. Sredine pa zanj ni. »Ali si celovit vegan ali pa nisi nič!« zarohni v kleni prleščini. »Tudi vegetarijanstvo ni nič, kvečjemu samo izgovor. Kdor želi biti dober človek, pa danes nima več izgovorov, s katerimi bi skušal opravičevati svoje sodelovanje pri umoru!« 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 2. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana