Arhiv Dolenjskega lista

##IMAGE-3288311##

V sredo se začenja novo šolsko leto za osnovne in srednje šole. V šolske klopi bo sedlo okoli 160.000 osnovnošolcev in dobrih 83.000 dijakov. Na ministrstvu za šolstvo med glavnimi novostmi izpostavljajo uveljavitev zakona o šolski prehrani in poenotenje zimskih počitnic. Dijaki medtem opozarjajo na vprašanje subvencij za šolske prevoze.

Med osnovnošolci bo po podatkih ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) letos predvidoma 18.142 prvošolčkov, 18.088 otrok pa je vpisanih v deveti razred. Šolarji bodo razporejeni po 451 osnovnih šolah in 334 podružnicah.

Čeprav bo število strokovnih delavcev na šolah dokončno znano šele oktobra, pa na ministrstvu za orientacijo navajajo, da je bilo v minulem šolskem letu sistemiziranih 16.719 delovnih mest strokovnih delavcev. Kot zanimivost na MŠŠ navajajo še podatek, da bo drugi tuj jezik letos obvezen že na 127 osnovnih šolah.

Za predvidenih 83.212 dijakov v šolskem letu 2010/11 - od teh je v prvi letnik vpisanih 21.875, vpisi pa še potekajo - bo prostora na 116 javnih srednješolskih zavodih oz. skupaj z enotami 156 srednjih šolah. Poleg teh je še šest zasebnih gimnazij in šest zavodov za otroke s posebnimi potrebami, ki tudi izvajajo srednješolske izobraževalne programe.

Porast prvošolcev

V primerjavi s preteklima šolskima letoma je sicer opaziti porast števila prvošolčkov (18.142 ob denimo 17.541 učencih lani in 17.769 v letu 2008/09), ki pa še zmeraj za nekaj tisoč enot zaostaja za številčnostjo srednješolskih generacij.

Tako osnovnošolci kot dijaki bodo pouk zaključili s podelitvijo spričeval 24. junija, dan pred dnevom državnosti. To ne velja za devetošolce, ki bodo pouk sklenili prej, in sicer 15. junija, medtem ko bodo bodoči maturanti pouk zaključili že 24. maja.

Prvi oddih za mlade bodo predstavljale jesenske ali t.i. krompirjeve počitnice med 25. in 29. oktobrom (dejansko pa bodo otroci prosti do 2. novembra), ki jim bodo sledile novoletne počitnice. Mladi bodo tako zopet prosti vse od božiča pa do 3. januarja.

Poenotene zimske počitnice

Glavna novost v šolskem koledarju sledi tretji teden v februarju, ko bodo enotedenske zimske počitnice prvič potekale hkrati za vso Slovenijo in ne več v zaporednih tednih za Ljubljano in Maribor na eni ter za ostalo Slovenijo na drugi strani.

MŠŠ je to spremembo utemeljilo v prvi vrsti z dejstvom da se otroci iz iste družine šolajo v različnih krajih oz. regijah, kar onemogoča skupno počitnikovanje. Pretehtalo je tudi bistveno manjše število šolajočih se otrok, kar po mnenju ministrstva zmanjšuje vrvež pri različnih počitniških dejavnostih, in enakomerna porazdelitev počitnic preko celotnega šolskega leta. Nad spremembo sicer niso bili navdušeni turistični delavci zaradi predvidenega izpada prihodkov.

Zadnji oddih pred poletnimi počitnicami bo za časa prvomajskih počitnic med 25. aprilom in 2. majem.

Bistveno več polemik je bilo ob spremembi ureditve šolske prehrane. DZ je namreč s sprejemom zakona o šolski prehrani določil širitev subvencije za malico tudi na osnovnošolce, obenem pa ukinil brezplačno malico za dijake. Na ministrstvu so spremembe utemeljili z načelom pravičnosti. Zakon sicer vsem učencem in dijakom zagotavlja subvencijo v višini dveh tretjin cene malice ter predvideva dodatno subvencijo v višini ene tretjine oziroma ene šestine cene malice za socialno šibkejše.

Med novostmi, ki čakajo dijake, velja omeniti tudi ukinitev opisne ocene NMS ("ne dosega minimalnih standardov") in vrnitev "cvekov" v poklicnih in strokovnih šolah. Razlogi za vrnitev številčnega ocenjevanja so želja po poenotenju ocenjevanja ter spodbujanje sprotnega dela in odgovornosti dijakov.

Subvencionirani prevozi

Pred 1. septembrom dijaki sicer opozarjajo na nerešeno vprašanje subvencioniranja šolskih prevozov, ki za dijake in njihove družine predstavlja precejšen strošek. Čeprav so iz Ljubljanskega potniškega prometa v petek sporočili, da je bil med Mestno občino Ljubljana in šolskim ministrstvom dosežen načelen sporazum, s katerim bodo dijakom, ki niso iz Ljubljane, še vedno subvencionirali prevoz, vprašanje ostaja nerešeno na sistemski ravni, opozarjajo v Dijaški organizaciji Slovenije.