Tretja razvojna os skrbi Avstrijce, ki opozarjajo na posledice
V Labotu pričakujejo več tranzita zaradi tretje razvojne osi, slovenski prostorski dokumenti pa povečanja prometa proti meji ne predvidevajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kar je za slovensko Koroško dolgo pričakovana prometna rešitev, na drugi strani meje odpira precej drugačna vprašanja. V avstrijskem Labotu opozarjajo, da bi lahko tretja razvojna os proti njihovemu kraju pripeljala več tranzita.
Obvoznice nimajo, skozi kraj pa že danes pelje več sto težkih vozil na dan. Še zanimiveje je, da slovenski prostorski dokumenti za cesto med Dravogradom in Vičem povečanja prometne obremenitve zaradi projekta sploh ne predvidevajo.
»Računati moramo na več tranzita,« je na čezmejnem srečanju v Labotu povedal Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Kot poroča avstrijsk Kleine Zeitung, je opozoril, da je konkretnih napovedi o vplivu tretje razvojne osi na obmejni prostor za zdaj zelo malo.
Na srečanju so sodelovali tudi dravograjski župan Anton Preksavec, Mateja Bratuša iz Regionalne razvojne agencije za Koroško ter predstavniki avstrijskih občin. Pobudo zanj je dal labotski župan Wolfgang Gallant.
Koliko tovornjakov dejansko pelje skozi Labot?
Gallant je po poročanju MeinBezirka navedel, da skozi Labot dnevno pelje približno 6200 vozil, od tega okoli 1040 tovornjakov.
Ob najbolj obremenjenih dneh naj bi jih bilo med 1400 in 1500, okoli 600 pa naj bi jih vsak dan prečkalo tudi mejo pri Labotu.
Pregled uradnih prometnih podatkov dežele Koroška pokaže nekoliko drugačno sliko.
Na števnem mestu na glavnem trgu v Labotu so leta 2023 v povprečju zabeležili 4957 vozil na dan, težki promet pa je predstavljal 12,3 odstotka. To pomeni okoli 610 težkih vozil dnevno oziroma, preračunano na vse leto, približno 223.000 prehodov težkih vozil.
Gallantove navedbe so torej precej višje od zadnjega dostopnega letnega povprečja. MeinBezirk ne pojasni, na katero obdobje ali merilno mesto se nanašajo, zato številk ni mogoče neposredno primerjati.
Tudi pogled nazaj ne kaže enakomerne rasti. Uradni števec je leta 2017 beležil 4216 vozil dnevno, leta 2019 pa 5180. Leta 2023 jih je bilo 4957. Prometa je bilo tako približno 18 odstotkov več kot leta 2017, a za dobre štiri odstotke manj kot leta 2019. Delež težkega prometa se je med letoma 2019 in 2023 znižal s 14 na 12,3 odstotka.
Zanimiva je še starejša meritev. V razvojnem dokumentu občine Labot je navedeno enotedensko štetje iz novembra 2015, ko so na cesti B80 povprečno našteli 6426 vozil na dan, od tega 17 odstotkov težkih. To pomeni okoli 1090 težkih vozil dnevno, skoraj toliko, kot jih Gallant navaja danes.
Podatki tako ne kažejo, da bi se obremenitev s tovornjaki šele zdaj nenadoma povečevala. Kažejo predvsem, da je Labot s težkim prometom močno obremenjen že vrsto let.
Avstrijci pričakujejo več tranzita, slovenski dokumenti ne
Bolj zanimivo je vprašanje, kaj bo po dograditvi tretje razvojne osi.
Nova cesta bo pot proti Koroški precej pohitrila. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da se bo samo med Velenjem in Slovenj Gradcem potovalni čas skrajšal za približno 16 minut. Ko bo povezava nadaljevana proti Dravogradu, se bo promet od tam razdelil tudi proti mejnemu prehodu Vič in Labotu.
Avstrijci zato računajo, da bi se lahko spremenila izbira poti voznikov. Omenjajo tovorni in počitniški promet, saj bi lahko smer skozi Labotsko dolino ob zastojih drugod postala alternativna pot proti jugu.
Toda Svet24 je v slovenski prostorski dokumentaciji našel precej drugačno predpostavko.
V uradnih odgovorih na pripombe k državnemu prostorskemu načrtu za odsek Slovenj Gradec–Dravograd je pri glavni cesti Vič–Dravograd zapisano, da se »prometna obremenitev cestnega odseka zaradi izvedbe posega ne bo povečala«.
Dokument sta aprila 2025 pripravili pristojni ministrstvi v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta, investitor projekta pa je Dars.
Kontrast je očiten. Mladenovič pravi, da bo treba računati na več tranzita, Gallant opozarja na možnost dodatnega prometa, slovenska prostorska dokumentacija pa na cesti proti istemu mejnemu prehodu povečanja obremenitve zaradi novega odseka ne predvideva.
Ne gre nujno za neposredno protislovje. Slovenski dokument obravnava posledice konkretnega odseka Slovenj Gradec–Dravograd, avstrijska razprava pa širši vpliv dokončane povezave na izbiro poti tudi čez mejo. Vseeno se odpira vprašanje, koliko so prometni modeli pri načrtovanju upoštevali morebitne spremembe čezmejnih tokov.
Še en državni planski dokument namreč navaja, da po tretji razvojni osi ni predviden mednarodni tranzitni promet. Glavni tokovi med Slovenijo in Avstrijo naj bi še naprej potekali prek Karavank in Šentilja, nova povezava pa naj bi okrepila predvsem regionalni in čezmejni promet med slovensko in avstrijsko Koroško.
Labot ostaja brez obvoznice
Labot medtem nima obvoznice. Bernhard Hrowath iz cestnega urada v Wolfsbergu je po poročanju MeinBezirka povedal, da so različne možnosti za razbremenitev kraja že preučili, vendar načrtovanje otežujeta zahteven teren in velika višinska razlika na kratki razdalji.
Tudi Kleine Zeitung navaja, da so variante že preučevali, dokončne rešitve pa še ni.
Do Slovenj Gradca cilj ostaja leto 2029
Najdlje je tretja razvojna os napredovala med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je julija ob ogledu gradbišča dejal, da naj bi bil odsek po sedanjem terminskem načrtu odprt do jeseni 2029. Rok je bil že prestavljen, saj je bilo ob začetku gradnje leta 2020 dokončanje predvideno za leto 2026.
Še manj je napredoval odsek med Šentrupertom in Velenjem. Ministrstvo je marca navajalo, da zanj še poteka postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Proti Dravogradu brez trdnega datuma
Za Labot je pomembnejše nadaljevanje severno od Slovenj Gradca.
Vlada je 20. marca letos sprejela državni prostorski načrt za cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami. Trasa je določena, pred gradnjo pa sledijo še projektiranje, odkupi zemljišč, dovoljenja in drugi postopki.
Mateja Bratuša iz RRA Koroška je po poročanju MeinBezirka povedala, da načrtovanje tega nadaljevanja poteka že od leta 2008.
Dravograjski župan Anton Preksavec je ocenil, da bi lahko bila povezava zgrajena v prihodnjih 13 do 15 letih, torej približno med letoma 2039 in 2041.
Pri Dravogradu sta predvideni tudi navezavi v smeri Maribora in proti Labotu, nova ureditev pa naj bi mesto razbremenila sedanjega tranzita.
Do avstrijske meje ne bo štiripasovnice
Ločeno se načrtuje nadaljevanje proti Ravnam, Prevaljam in Holmcu. Državni prostorski načrt za odsek Otiški Vrh–Holmec je še v pripravi, vlada pa je marca njegov sprejem napovedala za januar 2027.
Štiripasovna povezava naj bi segala do Raven, naprej proti Prevaljam je predvidena dvopasovna cesta, med Prevaljami in Holmcem pa predvsem rekonstrukcija obstoječe glavne ceste.
Na severnem koncu tretje razvojne osi torej niti dolgoročno ni predvidena neprekinjena štiripasovnica do Avstrije.
Dve različni predstavi o isti cesti
Mladenovič je v Labotu poudaril, da odgovora ne bo mogoče iskati samo v novih cestah. Po poročanju MeinBezirka je govoril o širšem konceptu mobilnosti, udeleženci pa so omenjali tudi železnico in ukrepe za upravljanje tovornega prometa.
Za november je predvideno novo čezmejno srečanje o vplivu tretje razvojne osi na slovensko-avstrijski obmejni prostor.
Za zdaj ostajata dve precej različni predstavi o prihodnjem vplivu nove ceste.
Slovenski uradni dokumenti ne predvidevajo povečanja prometne obremenitve na povezavi Vič–Dravograd in mednarodni tranzit še naprej umeščajo predvsem na Karavanke in Šentilj. V Labotu pa računajo, da bi boljša povezava do Dravograda del prometa vendarle lahko preusmerila proti njim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
