Profimedia

Članice Združenja bank Slovenije opozarjajo na naraščajoče število poskusov in uspešno izvedenih spletnih goljufij, znanih kot phishing napadi oziroma ribarjenje. Pri tem se storilci največkrat lažno predstavljajo kot banke, hranilnice ali drugi ponudniki bančnih storitev. Cilj je seveda pridobiti osebne in občutljive podatke uporabnikov elektronskega bančništva. 

Usoda v rokah tožilstva

Kriminalisti kazensko ovadili trenerja Marjana Fabjana

Goljufi pogosto pošiljajo elektronska in SMS sporočila ali kličejo po telefonu ter uporabnike pozivajo k vnosu osebnih podatkov, številk certifikatov, PIN-ov ali k omogočanju oddaljenega dostopa do računalnika oziroma telefona. Takšna sporočila pogosto vsebujejo povezave do lažnih spletnih strani, ki posnemajo videz uradnih bančnih mest, opozarja Združenje bank Sovenije. 

V naši spletni anketi smo bralce vprašali, ali so že kdaj postali tarča spletne prevare. Največ, 40 odstotkov, jih je odgovorilo, da ne razumejo, kako je mogoče, da kdo nasede prevaram. 33 odstotkov vprašanih skrbi, da bi lahko postali tarča, saj se takšni primeri v zadnjem času pogosto pojavljajo. Najmanj, 6 odstotkov, meni, da so morda že bili tarča, a tega sploh niso opazili. Po enakem deležu, 11 odstotkov, so bralci že bili tarča prevare, medtem ko je enako število prevaro pravočasno prepoznalo.

Bistveno je poudariti: banke, hranilnice in ponudniki plačilnih storitev nikoli ne zahtevajo posredovanja zaupnih podatkov preko e-pošte, SMS-sporočil ali telefonskih klicev, prav tako nikoli ne prosijo za oddaljen dostop do vaše naprave.

Znaki morebitne spletne prevare

Uporabniki naj bodo pozorni na naslednje znake phishing napadov: 

• Prejem sporočil, ki vas pozivajo k vnosu osebnih podatkov, PIN-ov ali gesel na spletnih straneh, ki posnemajo uradna bančna mesta.
• Klice oseb, ki se predstavljajo kot bančni uslužbenci ali strokovnjaki za tehnično pomoč in od vas zahtevajo omogočanje oddaljenega dostopa do naprave.
• Sporočila, ki ustvarjajo občutek nujnosti ali grožnje, na primer, da vam bodo onemogočili dostop do spletne banke, če ne ukrepate tako

Uporabnikom svetujejo, naj nikoli ne vnašajo osebnih ali bančnih podatkov, če niso prepričani o pristnosti spletne strani.

Profimedia

Prav tako naj ne klikajo povezav v sumljivih sporočilih, nujno je redno posodabljanje programske opreme in protivirusne zaščite. Ob sumu na prevaro pa naj tako kontaktirajo svojo banko ali hranilnico in sumljivo sporočilo posredujejo v pregled.

Priporočila za podjetja:

• Preverite, ali je vaša domena ali blagovna znamka zlorabljena za pošiljanje lažnih e-sporočil.
• Obvestite zaposlene in poslovne partnerje o tveganjih in jih seznanite z načinom prepoznavanja phishing napadov.
• Redno preverjajte in posodabljajte varnostne nastavitve, vključno z zaščito domene, protivirusno zaščito ter omejitvijo oddaljenega dostopa.
• Jasno objavite uradne e-naslove in spletne domene, da uporabniki lažje prepoznajo pristna sporočila.
• Pripravite notranji postopek za prijavo in obravnavo lažnih sporočil, poslanih v vašem imenu.
• Ob vsakem sumu zlorabe nemudoma obvestite policijo, svojo banko ali hranilnico ter nacionalni center SI-CERT.

Opozarjajo še, da napadalci pogosto izrabljajo zaupanja vredne blagovne znamke in dejanske regulatorne spremembe – kot se je to pred dnevi zgodilo v primeru družbe Halcom – da ustvarijo vtis legitimnosti. Ključno je, tako združenje bank, da podjetja proaktivno obveščajo uporabnike, kadar se pojavljajo podobne teme, in tako zmanjšajo možnost zlorab.