V šolske klopi letos skoraj 2700 prvošolcev manj kot pred devetimi leti
Prvi šolski dan bo letos doživelo 19.058 prvošolk in prvošolcev, skoraj 840 manj kot lani. Zmanjševanje generacij se vse bolj pozna tudi pri organizaciji pouka: letos bo 28 oddelkov prvega razreda manj kot lani.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še nekaj dni in šolska vrata se bodo znova odprla. Za večino učencev bo 1. september pomenil vrnitev v znane učilnice, med znane obraze in k šolskim obveznostim, za več kot 19 tisoč otrok pa bo letošnji prvi šolski dan nekaj povsem novega. Prvič bodo prestopili šolski prag.
Toda letošnja generacija prvošolcev bo občutno manjša kot generacije, ki so v šolo vstopale še pred nekaj leti. Po najnovejših podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje bo v šolskem letu 2026/27 prvi razred obiskovalo 19.058 prvošolk in prvošolcev. V minulem šolskem letu jih je bilo 19.897, torej bo letos v prvih razredih 839 otrok manj oziroma približno 4,2 odstotka manj kot lani.
Čeprav se razlika v enem letu morda ne zdi dramatična, pogled nekoliko dlje v preteklost pokaže precej jasnejšo sliko: generacije otrok, ki vstopajo v osnovno šolo, se zmanjšujejo.
Pred devetimi leti jih je bilo več kot 21.700
Še v šolskem letu 2017/18 je bilo v Sloveniji 21.718 prvošolcev, leto pozneje celo 21.751. Nato je njihovo število iz leta v leto nekoliko nihalo, vendar se je dolgoročni trend obrnil navzdol.
V šolskem letu 2019/20 je prvi razred obiskovalo 20.796 otrok, naslednje leto se je njihovo število ponovno povzpelo na 21.438. V letih, ki so sledila, pa se generacije niso več vrnile nad to mejo. V šolskem letu 2021/22 je bilo prvošolcev 20.942, leto pozneje 20.979, v letu 2023/24 pa 20.908.
Nato je sledil še izrazitejši padec. Predlani je bilo prvošolcev 20.131, lani 19.897, letos pa bo njihovo število prvič v tem desetletnem obdobju padlo na 19.058.
To pomeni, da bo letos v prve razrede slovenskih osnovnih šol sedlo 2.660 otrok manj kot v šolskem letu 2017/18. Generacija prvošolcev se je tako v tem obdobju zmanjšala za približno 12 odstotkov.
Manjše generacije niso presenečenje. Šole že več let občutijo posledice demografskih sprememb, ki se zdaj vse izraziteje selijo tudi v osnovnošolske klopi. Koliko otrok pride do šolskih vrat, je namreč v veliki meri odsev števila rojstev šest oziroma sedem let prej. Ker se je število rojstev v Sloveniji v zadnjih letih zmanjševalo, lahko pričakujemo, da bo vprašanje manjših generacij pomembno tudi v prihodnjih šolskih letih.
Z otroki izginjajo tudi oddelki
Manj prvošolcev pa ne pomeni samo nižje številke v statistiki. Število otrok vpliva tudi na organizacijo pouka in na to, koliko oddelkov lahko šole oblikujejo.
V šolskem letu 2026/27 bo po podatkih ministrstva po državi 1.035 oddelkov prvega razreda. Lani jih je bilo 1.063. »Iz podatkov izhaja, da bo v šolskem letu 2026/2027 28 oddelkov manj kot v šolskem letu 2025/2026,« so pojasnili na ministrstvu.
Tudi pri oddelkih je dolgoročni trend podoben tistemu pri številu otrok. V šolskem letu 2017/18 jih je bilo 1.103, leto pozneje 1.096, nato 1.071. V letu 2020/21 se je njihovo število ponovno povečalo na 1.101, v naslednjih treh letih pa se je gibalo med 1.092 in 1.095. Predlani jih je bilo 1.060, lani 1.063, letos jih bo 1.035.
V primerjavi s šolskim letom 2017/18 bo tako letos 68 oddelkov prvega razreda manj. To seveda ne pomeni, da se je v tem času zaprlo 68 šol ali da je bilo prav toliko oddelkov neposredno ukinjenih zaradi pomanjkanja otrok. Število oddelkov je odvisno tudi od tega, kako so otroci razporejeni med posameznimi šolami in šolskimi okoliši ter koliko učencev je mogoče vključiti v posamezen oddelek.
Najbolj se je slika spremenila na Goriškem
Še bolj zanimive so razlike med posameznimi deli Slovenije. Demografski upad namreč še zdaleč ni povsod enak. Ministrstvo je primerjalo podatke med šolskima letoma 2017/18 in 2025/26. Največji upad ugotavljajo v Goriški regiji, sledita Obalno-kraška in Osrednjeslovenska regija.
Na Goriškem je bilo v šolskem letu 2017/18 1.251 prvošolcev, lani pa 988, kar pomeni 263 otrok manj. Precejšnja razlika je tudi v osrednjeslovenski regiji. Pred devetimi leti je bilo tam 6.391 prvošolcev, v šolskem letu 2025/26 pa 5.550 – kar 841 manj. Na Obalno-kraškem se je njihovo število v istem obdobju zmanjšalo s 1.105 na 954.
Upad je opazen tudi drugod. Na Gorenjskem se je število prvošolcev zmanjšalo z 2.253 na 2.038, v Pomurju z 990 na 883, v Savinjski regiji z 2.667 na 2.454, na Koroškem pa s 663 na 624. V Primorsko-notranjski regiji je bilo namesto nekdanjih 582 lani 510 prvošolcev. Najmanjša razlika med regijami, kjer število otrok upada, je v Podravju, kjer se je število prvošolcev s 3.043 zmanjšalo na 2.976.
Ponekod je prvošolcev celo več
Toda prvi razredi niso po celotni državi bolj prazni. V treh regijah je bilo lani prvošolcev celo več kot v šolskem letu 2017/18. Gre za Zasavsko in Posavsko regijo ter Jugovzhodno Slovenijo. Najizrazitejša rast je v Zasavju, kjer je bilo pred devetimi leti 386 prvošolcev, lani pa 460. V Posavju se je njihovo število povečalo s 743 na 780, v Jugovzhodni Sloveniji pa s 1.644 na 1.680.
Podatki tako kažejo še na drugo plat demografskih sprememb. Te ne vplivajo samo na skupno število otrok, ampak spreminjajo tudi njihovo razporeditev po državi. Medtem ko se lahko ena šola sooča s težavami pri oblikovanju oddelkov zaradi premajhnega vpisa, imajo lahko drugje povsem nasprotne težave.
Kaj bo z najmanjšimi šolami?
Posebej občutljivo je vprašanje manjših in podružničnih šol. V krajih, kjer je otrok že zdaj malo, lahko nekaj učencev manj pomeni veliko razliko. V skrajnem primeru se odpre tudi vprašanje, ali je delovanje posamezne podružnice ob zelo majhnem številu učencev še mogoče ohraniti.
Na ministrstvu poudarjajo, da se zavzemajo za ohranitev stabilne mreže javnih šol. Kot primer, kako skušajo preprečiti zapiranje šol zaradi premajhnega števila otrok, izpostavljajo podružnično šolo Žerjav, ki sodi pod Osnovno šolo Črna na Koroškem. »Ministrstvo se zavzema za ohranitev stabilne mreže javnih šol, ravno zato je letos Vladi RS predlagalo, da odobri izjemo in kljub manjšemu številu otrok ohrani delovanje podružnične šole Žerjav,« so pojasnili.
Primer Žerjava kaže, da za številkami o manjših generacijah niso le statistični premiki. Za manjše kraje lahko vprašanje, ali bo v prihodnjih letih dovolj otrok, pomeni tudi vprašanje, ali bodo lahko ohranili šolo v domačem okolju.
Letošnjih 19.058 prvošolcev bo septembra šolski prag prestopilo prvič in zanje bo dan predvsem prazničen. Ko pa njihove številke postavimo ob podatke preteklih let, je trend precej jasen. V manj kot desetletju je Slovenija izgubila več kot desetino generacije prvošolcev, letos bo 28 oddelkov manj kot lani, razlike med posameznimi deli države pa postajajo vse večje. Vprašanje zato ni več le, koliko prvošolcev bomo imeli letos, temveč tudi, kako bo nadaljnje krčenje generacij v prihodnjih letih spremenilo slovensko mrežo osnovnih šol.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
