Zapori na Dobu še letos v obnovo; upor zapornikov malo verjeten


Deveti april je praznik vseh zaposlenih v zaporskem sistemu. Na ta dan leta 2000 je namreč začel veljati zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Letošnja slovesnost, katere organizator je bil Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, pa je danes popoldne potekala v Trebnjem.
Zamisel o določitvi dneva uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je dozorela leta 2001, izbira datuma pa se navezuje na uveljavitev novega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je bil prvi tovrstni zakon, sprejet v samostojni Sloveniji.
V dobskem zavodu, ki je narejen za 296 zapornikov, je trenutno 580 jetnikov. Povprečna dolžina kazni trenutno znaša dobrih sedem let.
Zmogljivosti zaporov na Dobu so torej krepko presežene. Ni premalo le prostorov, ampak tudi osebja. Kot pravi direktor zavoda Jože Podržaj, bi trenutno potrebovali najmanj 10 do 15 novih paznikov (zdaj jih imajo 117) ter 12 dodatnih članov t.i. pedagoškega osebja.
Na neprimerne razmere zapornikov je med nedavnim obiskom v Novem mestu opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
V javnosti se že nekaj časa ugiba tudi o možnosti oz. nevarnosti upora zapornikov na Dobu, ki bi tako želeli doseči boljše pogoje bivanja. ''Najboljša varnost je ukvarjanje z njimi,'' pravi Podržaj in kljub pomanjkanju kadra, ki ga ne skriva, po lastnih besedah ''trenutno nima bojazni, da bi se kratkoročno lahko dogajalo karkoli problematičnega''. Zadnji upor v pravem pomenu besede so na Dobu imeli leta 1974.
Ni bilo prvič, da so pristojni danes menili, da dosmrtna zaporna kazen, o kateri trenutno odloča Državni zbor, prostorske stiske v slovenskih zaporih ne bi bistveno povečala. Minister za pravosodje Lovro Šturm je danes menil, da zapore veliko bolj polni t.i. uklonilni zapor, ki ga izrekajo neplačnikom različnih glob. Bosta pa po mnenju ministra nov kazenski zakonik in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij razmere bistveno olajšala, med drugim tudi na račun alternativnih oblik prestajanja kazni, kot je hišni pripor.
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole pa je med drugim postregel s podatkom, da se je število zapornikov v zadnjih letih povečalo za 5%, število zaposlenih v zaporih pa le za odstotek. Najbolj kritične so razmere v ljubljanskih zaporih, sledita pa Dob in Maribor. Na ravni celotne uprave bi potrebovali 200 novih paznikov, vlada v določeni meri tem potrebam sledi, Smole ''vidi luč na koncu tunela''.
Tako je danes priseglo 20 novih paznikov - pravzaprav 19 paznikov in ena paznica. Trije med njimi se bodo zaposlili na Dobu, eden pa v zaporih v Novem mestu.
Še letos naj bi sicer začeli obnovo zavoda na Dobu, ga posodobili in njegove zmogljivosti prilagodili številu zapornikov, kolikor jih je v njem že zdaj. Trenutno pridobivajo vso potrebno dokumentacijo, dela naj bi začeli jeseni. Nove zapore naj bi gradili v Ljubljani, medtem ko so v Brežicah že našli prostor za popolnoma nov zapor.
Danes so podelili tudi pohvale in nagrade za uspešno delo. Med nagrajenci je bilo tudi nekaj Dolenjcev: pohvale za uspešno in dolgoletno delo so tako prejeli Cveto Jakša, Ljudmila Novak, Franci Zupančič in Miroslav Bečaj iz Zavoda na Dobu ter Rafko Cerovšek iz novomeških zaporov. Doktor Damijan Gazvoda iz Novega mesta pa je prejel pohvalo za dosežke pri sodelovanju na področju izvrševanja kazenskih sankcij.
Zavod Dob se je ob današnji slovesnosti predstavil z razstavo del, ki jih v okviru prostočasnih dejavnosti v umetniških delavnicah izdelujejo obsojenci.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Jože Podržaj preseženih zmogljivostih
Jože Podržaj o morebitnem upor zapornikov
Tomaž Smole o potrebah po kadrih, napovedih upora in obnovi Doba
Lovro Šturm o reševanju prostorske stiske zaporov