Profimedia

V Franciji danes sindikati iz različnih sektorjev, od prometa do šolstva, organizirajo stavke in proteste proti načrtovanim varčevalnim ukrepom v proračunu za leto 2026. Oblasti napovedujejo več kot 800.000 udeležencev in opozarjajo na resne motnje v prometu ter možnost izgredov. Na ulice bo napotenih dodatnih 80.000 policistov, opremljenih tudi z droni in oklepnimi vozili.

Prvi obsežni protesti od leta 2023 

Gre za prvo tako obsežno mobilizacijo sindikatov po letu 2023, ko so množično nasprotovali pokojninski reformi. Takrat se je protestov udeležilo med 280.000 in milijon ljudi, tokrat pa je napovedanih okoli 250 pohodov po vsej državi, poročajo tuje agencije. Največ motenj pričakujejo v Parizu, kjer bo udeležba tradicionalno visoka, zaprte pa bodo tudi številne šole, oviran bo cestni, železniški in letalski promet.

Notranji minister Bruno Retailleau je za televizijo BFM dejal, da že od jutra pričakujejo blokade, sabotaže in poskuse nasilnega vdora radikalnih levičarskih skupin na uradne demonstracije. Poudaril je, da bodo poleg več deset tisoč policistov uporabili tudi 24 oklepnih vozil, deset vozil z vodnimi topovi ter drone, in dodal, da bodo ob morebitnih izgredih varnostne sile posredovale brez odlašanja.

"Macron mora oditi"

Kaos v Franciji: 200.000 ljudi na ulicah proti Macronovi politiki

Profimedia

Zmanjševanje finančnega primanjkljaja 

Varčevalne ukrepe, ki jih je pripravila prejšnja vlada Francoisa Bayrouja in zaradi katerih je ta 8. septembra izgubila podporo parlamenta, so sindikati soglasno označili za "brutalne". Novi premier Sébastien Lecornu, ki ga je imenoval predsednik Emmanuel Macron, teh predlogov še ni zavrnil.

Vlada želi z njimi zmanjšati javnofinančni primanjkljaj ter hkrati povečati izdatke za obrambo. Skupaj gre za skoraj 44 milijard evrov proračunskih rezov. Francija, drugo največje gospodarstvo v EU, ima trenutno več kot 3.400 milijard evrov zunanjega dolga, kar predstavlja 114 odstotkov BDP – največ v Uniji.

Delavci in upokojenci znova na udaru varčevalnih ukrepov?

Po mnenju sindikalnih organizacij bodo stroške ukrepov znova nosili delavci, upokojenci, bolniki ter ljudje v negotovih razmerah. Opozarjajo na zmanjšanje obsega javnih storitev, novo reformo zavarovanja za primer brezposelnosti, zamrznitev socialnih transferjev in plač v javnem sektorju, nižje pokojnine, dvig zdravstvenih prispevkov ter celo na ogroženost petega tedna plačanega dopusta, piše France24.

Proti varčevalnim ukrepom so se ljudje množično uprli že prejšnji teden ob nastopu novega premierja, ko se je po vsej državi zbralo približno 200.000 protestnikov. Takrat je prišlo tudi do nasilja, policija pa je pridržala okoli 500 oseb.